Franja

Wein, der, (-s, -e) vino; Gewächs: trta; Wilder Wein Pflanzenkunde vinika, divja trta; figurativ jemandem klaren/reinen Wein einschenken naliti (komu) čistega vina; neuen Wein in alte Schläuche füllen devati novo vino v stare mehove

wine [wáin]

1. samostalnik
vino; vinu podobna pijača (iz raznega sadja in alkohola)
medicina raztopina kakega zdravila v vinu; vinsko rdeča barva
figurativno študentovski sestanek pri vinu po večerji
figurativno pijanost

Adam's wine šaljivo voda
new wine in old bottles figurativno mlado vino rado prekipi
spirit of wine špirit, alkohol
tears of strong wine kapljice, ki se naredijo na notranji strani kozarca, napolnjenega do polovice s kakim težkim vinom (npr. porto ipd.)
sweet (dry) wine sladko (trpko) vino
sparkling (ali gassy) wine peneče se vino
current wine ribezljevo vino
over the walnuts and the wine pri poobedku, po kosilu
good wine needs no bush figurativno dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame
to be in wine biti vinjen, pijan

2. prehodni glagol
oskrbeti, pogostiti z vinom
neprehodni glagol
piti vino

abondance [-dɑ̃s] féminin obilica, izobilje, velika množina; gladkost (v govorjenju); z vodo mešano vino

en abondance v izobilju
en grande abondance na pretek
années féminin pluriel d'abondance rodovitna leta
corne féminin d'abondance rog izobilja
ses pleurs coulaient en abondance solze so ji tekle v potokih
parler avec abondance gladko govoriti
parler d'abondance govoriti brez priprave
vivre dans l'abondance živeti v izobilju
abondance de biens ne nuit pas (proverbe) bolje preveč kot premalo

acquetta f

1. pršavica, droben dežek

2. slabš. vodena kava, razvodenelo vino

3. tofanska vodica

agraz (množina: -ces) moški spol kislo vino, sok nezrelega grozdja; nezrelo grozdje; nevolja, jeza

en agraz nezrel; ob nepravem času

aguapié moški spol tropinsko vino

amerikánec (-nca) m

1. f amerikanka (-e) pog. (izseljenec, izseljenka) americano (-a)

2. (kar je po izvoru iz Amerike) agr. vitigno americano; vino americano

amphora -ae, f (gr. ὁ ἀμφορεύς)

1. amfora, dvoročna glinasta, redkeje steklena ali oniksna posoda z ozkim vratom, spodaj koničasta, da se je dala zapičiti v zemljo ali v luknje nalivalne mize (abacus), ročka, vrč: Ca., Pr. idr., amphora coepit institui, currente rotā (lončarsko vreteno) cur urceus exit? H. Poseb. kot vinska posoda: Ca., Ci. idr., Laestrigonia Bacchus in amphora H. = formijsko vino (Formiae). V te amfore iz sodov (dolia) pretočeno, dovolj prevrelo vino so dajali v dimnico ali vinsko skladišče (fumarium, apotheca, horreum), kjer je zorelo; amforam so vrat zamašili s pluto in zamašek zasmolili ali oblili s sadro. Na amfore ali na posebne, na vrat pritrjene znamke (tessarae) so napisali nota = vrsto vina in leto, v katerem so ga dali v skladišče (leto je bilo označeno z imeni konzulov, ki so bili takrat na oblasti): Ca., Col., Dig., hic dies... corticem adstrictum pice dimovebit amphorae fumum bibere institutae consule Tullo H., (L. Volcatius Tullus konzul l. 66), parcis deripere horreo cessantem Bibuli consulis (= l. 49) amphoram H., statim allatae sunt amphorae vitreae diligenter gypsatae Petr., quarum (amphorarum) in cervicibus pittacia erant affixa cum hoc titulo: Falernum Opimianum centum annorum Petr.; amphora pesn. met. = vino: H., Mart. V amforah so hranili tudi olje: amphorae oleariae Ca., med: mella condit amphoris H., CCCC amphorae mellis Ci., staljene kovine: amphoras complures complet plumbo, summas operit auro et argento N.; amphora kot krsta: sit tumulus lenae curto vetus amphora collo Pr. (v ta namen je bila v sredi prerezana in se je zopet staknila, ko je bil mrlič položen vanjo); kot velika odtočilna posoda z bolj lijastim vratom, ki je stala v ozkih ulicah in prehodih v uporabo mimoidočim: Titius ap. Macr.; amphorae sparteae Ca. dvolocnate košare iz bodalice za shranjevanje grozdja.

2. amfora
a) kot tekočinska mera = quadrantal = duae urnae = VIII congii = XLVIII sextarii = DLXXV cyathi, približno 20 litrov: Plin., Fest., quaterni denarii in singulas vini amphoras Ci.
b) kot pravilna (normalna) utež za določitev ladijske velikosti = 80 rim. funtov (prim. našo tono = 1000 kg): Plin., navis plus quam trecentarum amphorarum L., naves onerariae, quarum minor nulla erat duum milium amphorûm (= amphorarum) Lentulus in Ci. ep.

anīsātum -ī, n (anīsum) janeževo vino: Plin. Val.

Apīcius -iī, m Apicij, rim. priimek. Posebno M. Gavius (Gabius) Apicius Mark Gavij (Gabij) Apicij, najslavnejši rim. sladkosnednež in gastronom v času Avgusta in Tiberija: Sen. ph., Plin., T.; od tod Apīcius, naslov knjige o kuharstvu, ki je ohranjena, njen pisatelj (menda iz 3. st. po Kr.) pa je neznan. Od tod adj.

1. Apīcius 3 Apicijev, apicijski =
a) omenjenega M. Gabija Apicija: epulones Sid.
b) poimenovan po nekem Apiciju (v dobi Katona st. ali pred njo): uva Ca., Varr., Macr.; subst. Apīcium -iī, n (sc. vinum) apicijsko vino: Ca., Varr.

2. Apīciānus 3 Apicijev, apicijski: coctura Plin., condimenta Tert.

arōmatītēs -ae, m (gr. ἀρωματίτης) dišavno vino: Plin.

asti [asti] masculin peneče se belo vino

avvinare v. tr. (pres. avvino)

1. z vinom oplakniti (sod)

2. redko krstiti vino, zmešati z vinom

baccha (pri nekaterih bacca) -ae, f (Bacchus) v hispanščini = vino: Varr.

bailarina ženski spol baletna plesalka; kozarec za vino

bàluca ž dial. črno vino iz negotinske krajine

bardàčić m, bardàče -eta s (t. bardak, perz.)
1. lončen vrček za vodo
2. lončena, bakrena ali lesena posoda za vino ali žganje

bàrdāk -áka m (t. bardak, perz.)
1. lončen vrč za vodo
2. lončena, lesena ali bakrena posoda za vino ali žganje
3. mera za tekočine, pol oke

beeswing [bí:zwiŋ] samostalnik
skorja na starem vinu; staro vino

belína ž
1. bjelina, belina: perilo blešči od -e; belina snega, obraza, rjuhe; snežna belina
2. bijelo, belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina
3. bijelo grožđe, bijelo vino