ta člen pog. il, lo, la:
pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami il cammino è ancora lungo, ma il tratto difficile l'abbiamo già superato
doma je ostal samo ta najmlajši a casa è rimasto solo il più piccolo (giovane)
žlico drži s ta lepo tiene il cucchiaio con la destra
žarg. polit. ta beli, ta rdeči le guardie bianche, i comunisti
biti po ta malem vredno valere almeno
pren. potegniti, povleči ta kratko avere la peggio
Zadetki iskanja
- tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - tičáti être, se trouver, se tenir; être fourré dans; être enfoncé (ali fiché, planté) dans
tičati v delu être plongé dans le travail
vedno doma tičati ne pas bouger de chez soi, se terrer chez soi, être casanier
ključ tiči v vratih la clef est sur la porte (ali familiarno dans la serrure)
kje vendar tiči? où est-il donc (fourré)?
kdo tiči za tem? qui est (là-) derrière?
za tem nekaj tiči il y a quelque chose là-dessous, il y a anguille sous roche
do vratu tičati v dolgovih être fort endetté, être criblé de dettes; avoir des dettes par-dessus la tête - tičáti
tičati v estar, hallarse (metido) en
vedno doma tičati estar siempre metido en casa
ključ tiči v vratih la llave está en la cerradura
za tem nekaj tiči aquí hay más de lo que parece
kdo tiči za tem? ¿quién está (oculto) detrás de todo eso?
kje vendar tiči? ¿dónde está metido?
tičati v delu estar metido de lleno en el trabajo
do vratu tičati v dolgovih estar entrampado hasta las orejas, estar metido en deudas - točnost je lepa čednost frazem
(pregovor) ▸ a pontosság szép erény
Točnost je lepa čednost, pa vendar se včasih zamudi ne da izogniti. ▸ A pontosság szép erény, de néha elkerülhetetlen a késés. - tóda but; however
tóda vendar but yet, still, nevertheless; all the same; for all that
on bi mogel to napraviti, tóda vem, da ne bo he can do it, but I know he will not - tuhtati glagol
pogosto v leposlovnih besedilih (premišljevati) ▸ töpreng, tanakodiktuhtati o izboljšavah ▸ fejlesztéseken töpreng, javításokon töprengdolgo tuhtati ▸ hosszan tanakodiknenehno tuhtati ▸ folyamatosan töprengmrzlično tuhtati ▸ lázasan töprengRaziskovalci nenehno tuhtajo o izboljšavah. ▸ A kutatók folyamatosan a fejlesztéseken töprengenek.
Naslednja dva tedna sem neprestano tuhtala, kaj naj storim. ▸ A következő két hétben folyamatosan azon töprengtem, mitévő legyek.
Zunaj je vendar sonce, ti pa sediš tukaj in samo tuhtaš. ▸ Kint süt a nap, te pedig itt ülsz és csak töprengesz. - ujéti (ujámem)
A) perf.
1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo
2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici
3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante
4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina
5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo
6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera
7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono
8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.
9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera
10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio
11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno
12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto
B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.
1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia
2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami
3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo
4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere
5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra
6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente
7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni
8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi
9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde - uprizoritven pridevnik
(o gledališki predstavi) ▸ színpadi, előadói, približek prevedka ▸ rendezőiuprizoritveni koncept ▸ színpadi koncepció, kontrastivno zanimivo előadás koncepciójauprizoritvena praksa ▸ színpadi gyakorlat, előadói gyakorlatuprizoritvena zamisel ▸ rendezői elképzelésuprizoritveni žanr ▸ színpadi műfajuprizoritvena scena ▸ rendezői színtéruprizoritveni pristop ▸ előadói megközelítés, rendezői megközelítésuprizoritveni element ▸ kontrastivno zanimivo előadás eleme, rendezési elemuprizoritveno besedilo ▸ kontrastivno zanimivo előadás szövege, előadói szöveg, rendezői szövegRežiserka se je dobro zastavljene uprizoritvene zasnove lotila zelo previdno, mestoma kar preveč. ▸ A rendező nagyon óvatosan, néha kicsit túlságosan is óvatosan közelítette meg a jól átgondolt színpadi koncepciót.
Mladim gledalcem želimo ponuditi sodobno gledališče, skozi katerega bi lahko spoznali različne uprizoritvene principe. ▸ Szeretnénk a fiatal közönségnek olyan kortárs színházat kínálni, amelyen keresztül megismerhetik a színpadi adaptáció különböző elveit.
Poleg vsebinske relevantnosti besedilo ponuja tudi velik uprizoritveni izziv. ▸ A szöveg a tartalmi jelentőségén túlmenően komoly előadói kihívást is jelent.
Kafka ni dramatik, pa vendar so njegova dela doživela srečno uprizoritveno usodo. ▸ Kafka nem drámaíró, a műveinek mégis szerencsés színházi sorsa volt.
Gradi na tekstu in igralcu, vendar v končni podobi dosega dovršeno skladnost vseh uprizoritvenih sestavin. ▸ A szövegre és a színészre épül, de végső formájában az előadás minden összetevőjének tökéletes harmóniáját éri el. - vèndarle adv., konj. glej vendar
- ves čas stalna zveza
1. (skozi celotno aktivnost) ▸ mindvégig, egész idő alatt, folyamatosan
Ves čas so vodili, z največjo razliko treh golov. ▸ Mindvégig vezettek – maximum háromgólos különbséggel.
Naj bo vaš fotoaparat z vami ves čas. ▸ Egész idő alatt legyen önnél a fényképezőgép.
Ves čas sejma je potekal tudi voden otroški program. ▸ A vásár ideje alatt folyamatosan voltak felügyelet mellett vezetett gyermekprogramok is.
Ves čas večerje sva se pogovarjala. ▸ A vacsora alatt mindvégig beszélgettünk.
2. lahko izraža poudarek (neprestano) ▸ mindvégig, állandóan, folyamatosan
Minister je sicer ves čas zatrjeval, da je nedolžen. ▸ A miniszter mindvégig állította, hogy ártatlan.
Vajeni smo, da ves čas samo govori in vmes preklinja, vendar ni slab človek. ▸ Hozzászoktunk, hogy állandóan beszél és közben káromkodik, de nem rossz ember. - vključujóč
A) (v adv. rabi) inserendo; includendo
B) vključujoč se (v adv. rabi) inserendosi; aderendo; intervenendo:
delovati v državnem (domačem) okviru, vendar vključujoč se v sodobne svetovne tokove operare nell'ambito nazionale pur inserendosi nelle moderne correnti mondiali - vrág (-a) m
1. evf. (hudič) diavolo:
skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
da bi te vrag! ti venga un colpo!
tristo vragov! per mille diavoli!
2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve
4. star. (sovražnik) nemico
5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla
6. pog. (neprijetnost) guaio:
to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
boš že videl vraga! ti farò vedere io!
7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto
8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah
9. pog. pren.
poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo
10. (v medmetni rabi)
vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
iti k vragu andare al diavolo, in malora
če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
zool. morski vrag manta (Manta birostris)
morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
PREGOVORI:
kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole - vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento - zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télmrzla zima ▸ hideg télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.huda zima ▸ zord télostra zima ▸ kemény télmila zima ▸ enyhe téldolga zima ▸ hosszú télsuha zima ▸ száraz télzgodnja zima ▸ korai télzima brez snega ▸ hó nélküli tél, hómentes télpreživeti zimo ▸ telet átél, áttelelkonec zime ▸ tél végedrva za zimo ▸ kontrastivno zanimivo téli tüzelőobutev za zimo ▸ kontrastivno zanimivo téli lábbelikolekcija za zimo ▸ kontrastivno zanimivo téli kollekciópriprave na zimo ▸ felkészülés a télrena zimo ▸ télre, télireprava zima ▸ igazi télV vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima
2. (o stanju narave) ▸ télpreganjati zimo ▸ telet elűzizima se poslavlja ▸ tél búcsúzik, tél elköszönodganjati zimo ▸ telet elkergetipregnati zimo ▸ telet elűzizima pritisne ▸ tél szorítzima preseneti ▸ tél meglepzavetje pred zimo ▸ kontrastivno zanimivo téli menedékdišati po zimi ▸ kontrastivno zanimivo téli illatTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.
3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télvrhunec zime ▸ tél csúcspontjatekmovalna zima ▸ kontrastivno zanimivo téli versenyszezonolimpijska zima ▸ olimpiai télskakalna zima ▸ kontrastivno zanimivo téli síugrószezonVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.dosežki v letošnji zimi ▸ idei tél eredményeinajboljši skakalec prejšnje zime ▸ előző tél legjobb síugrójamodna zima ▸ kontrastivno zanimivo téli divatszezonČe v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.politična zima ▸ politikai téluspešna zima ▸ sikeres télNemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.
4. (o literarnem liku) ▸ Télstarka zima ▸ TélanyóKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.teta zima ▸ Tél nénebotra zima ▸ téltündér, téli boszorkány, télbanyaBotra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér. - zlobnica samostalnik
1. (zlobna ženska) ▸ gonosz nő, gonosztevő nő, elvetemült nő
Medtem drugi že obvestijo policijo, da je zlobnica ugrabila deklico. ▸ Közben a többiek már értesítették a rendőrséget, hogy a gonosztevő nő elrabolta a kislányt.
2. v filmih (o vlogi) ▸ női gonosz, približek prevedka ▸ negatív női karakter
Nato sem jih začela rotiti, dajte mi vendar kakšno pokvarjeno vlogo, vlogo zlobnice brez primere. ▸ Könyörögni kezdtem nekik, hogy adjanak nekem egy elvetemült női karaktert, egy példátlanul gonosz nő szerepét. - žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - ženskin pridevnik
(o ženski) ▸ nőiženskin obraz ▸ női arcV ženskine oči so privrele solze. ▸ kontrastivno zanimivo Könnyek gyűltek a nő szemébe.
Zaskrbljeno je pogledoval naokoli, vendar se je vljudno odzval ženskinemu vabilu, naj sede. ▸ kontrastivno zanimivo Gondterhelten nézett körbe, de udvariasan elfogadta a nő invitálását, hogy foglaljon helyet.