Franja

sberciare¹ v. intr. (pres. sbērcio) toskansko pog.

1. ustreliti mimo

2. zgrešiti, ne zadeti

sitter [sítə] samostalnik
sedeča oseba; model (oseba, ki pozira slikarju); kokoš, ki vali; sedeč ptič (ki ga je lahko ustreliti)
sleng, figurativno divjačina, ki jo je lahko ustreliti, lahek zadetek
figurativno lahkota, stvar, ki se da z lahkoto izvesti, stoodstotno zanesljiva (gotova) stvar

baby sitter oseba, ki v odsotnosti staršev varuje (pazi na) otroka

snipe [snáip]

1. samostalnik
zoologija močvirska sloka, kljunač
pogovorno kljunači, sloke
vojska strel od daleč (iz zasede)
sleng odvetnik
ameriško, sleng (cigaretni, cigarni) ogorek, čik

2. neprehodni glagol
loviti (streljati) sloke (kljunače)
vojska od daleč (iz zasede) streljati dobro namerjene strele na posamezne sovražnike
prehodni glagol
vojska ustreliti (koga) od daleč (iz zasede)
sleng ukrasti

super-iaciō -ere -iēcī -iectum in (slabše) -iactum (super in iacere)

1. vreči (metati) čez kaj, na kaj, nametati, naložiti (nalagati), nasuti (nasipati, nasipavati), dati (dajati) čez kaj, na kaj, de(va)ti čez kaj, na kaj: membra superiectā cum tuà veste fovet O., incertae undae superiacta, ut solido, ferunt T., harena superiacta Plin. nasuti pesek, semina superiecta Col., folia Col., aggerem terrenum Suet., tabulata Veg.; z dat.: rogo semet ipsi superiecere Val. Max., ut ille ardentibus tectis superiaceretur Val. Max., Phrygia Troadi superiecta Plin. ležeča nad Troado; med. superiaci vreči se čez (na) kaj, preplaviti (preplavljati) kaj, poplaviti (poplavljati), izstopiti (izstopati) = čez bregove stopiti (stopati): superiecto (sc. terris) pavidae natarunt aequore damae H. po morju, ki je preplavilo (poplavilo) vse (dežele), euri atque austri superiactis fluctibus S. fr.

2. superiacere aliquid aliqua re
a) pokri(va)ti, poli(va)ti, zali(va)ti kaj s čim: pontus nunc ruit ad terram scopulosque superiacit undā V.
b) prelučati kaj s čim, vreči (ustreliti) kaj čez kaj, vreči ali ustreliti navzgor (v zrak) čez kaj: arbores quidem tantae proceritatis traduntur, ut sagittis superiaci nequeant Plin. da puščice ne morejo preseči njihovih vrhov.

3. superiacere aliquid stopiti (stopati) preko česa, prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), prečkati, prečiti, preiti (prehajati) kaj: Alpes Sen. ph.; pren.: intellego, quam te ipse … superieceris Sen. ph.

4. metaf.
a) prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati): superiecere quidam augendo fidem L. so s povečanjem prestopili meje verjetnosti = so pretiravali.
b) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): beneficia parentum suorum Sen. ph., non satis muliebris insania viros superiecerat Sen. ph.

zurückschießen^* streljati nazaj, ustreliti nazaj

застреливать, застрелить streljati koga, ustreliti koga; raniti

оплошать pogrešiti, napak storiti; (pren.) kozla ustreliti

сглупить kozla ustreliti

сплоховать pogrešiti, kozla ustreliti

abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum

air¹ [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se

arma f (pl. -mi)

1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska

4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji

arma ženski spol orožje; puška

arma blanca hladno orožje
arma de fuego ognjeno orožje
arma de tiro rápido brzostrelno orožje
ponerse en arma vse potrebno ukreniti
tocar (al) arma trobiti k orožju
armas pl vrsta oborožene vojske; oborožitev; grbovni ščit; obrambna sredstva
escudo de armas grbovni ščit
armas arrojadizas metalno orožje
plaza de armas vojaško vežbališče
sala de armas borilnica; orožarna
alzarse en armas upreti se
estar sobre las armas biti pod orožjem
hacer armas bojevati se, vojskovati se
hacer uso de las armas zgrabiti za orožje
llegar a las armas spopasti se
pasar por las armas ustreliti (po naglem sodu)
probar las armas na preskušnjo dati
rendir las armas položiti orožje
tomar (las) armas zgrabiti za orožje
¡a las armas! k orožju!

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno

bag² [bæg]

1. prehodni glagol
deti v vrečo; ujeti; ukrasti sestreliti (letalo); s srpom kositi

2. neprehodni glagol
napihniti se; razvleči se; ohlapno viseti

to bag a hare ustreliti zajca
to bag butterflies zbirati, loviti metulje

balazo moški spol topovski (puškin) strel; strelna rana

matar de balazo ustreliti

bévue [bevü] féminin pomota, pogreška; familier nerodnost

commettre une bévue (familier) »kozla« ustreliti

blow out prehodni glagol & neprehodni glagol
upihniti, ugasiti; napihniti

blow out one's brains ustreliti se v glavo; narediti samomor
blow out one's cheeks napihniti lica

Bock, der, (-s, Böcke) kozel (auch für Ziegenbock, Kutscherbock), für männliche Tiere: samec, Turngerät, Gestell: koza, Käferart: Tierkunde kozliček, rogin; (Dachbock) ostrešje; Bierart: močno pivo; (Sturmbock) oven; Technik stojalo, podstavek, blok, okvir, konjiček; einen Bock schießen ustreliti kozla; einen Bock auf etwas haben imeti vedelje do/z; null Bock auf etwas haben ne imeti veselja do/z, ne imeti želje po; den Bock zum Gärtner machen narediti volka za pastirja; ihn stößt der Bock trmari, trmast je

boulette [bulɛt] féminin kroglica; kepica; cmok; familier groba, neumna napaka

boulette de pain, de papier krušna, papirnata kroglica
boulette fulminante vžigalna kapica
boulette de viande hachée čevapčič
commettre, faire une boulette (familier, figuré) napraviti neumnost, kozla ustreliti