Franja

polsenca samostalnik
1. (šibkejša, delna senca) ▸ félárnyékHortenzije najbolje uspevajo v polsenci, v vlažni zemlji, bogati s humusom. ▸ A hortenziák félárnyékban, nedves, humuszban gazdag talajban fejlődnek a legjobban.Gomoljne begonije, ki rastejo v polsenci ali celo v senci, cvetijo najlepše. ▸ A félárnyékban vagy akár árnyékban élő gumós begóniák virágoznak a legszebben.

2. astronomija, fizika (o osvetljenem območju) ▸ félárnyékMrk se bo začel ob 21. uri in 16 minut, ko bo Luna stopila v polsenco. ▸ A fogyatkozás 21 óra 16 perckor kezdődik, amikor a Hold belép a félárnyékba.

prosper -era -erum in prosperus 3 (etim. različno razlagana beseda (razlage so nezadovoljive ali ovržene); morda iz indoev. kor. *spē(i)- uspevati, imeti uspeh, od koder lat. spēs, spatium, skr. sphiráḥ tolst, obilen, mnog ali pa izpos. iz gr. προσφερής)

1. všečen, povoljen, pogoden, zažel(j)en, ugoden, srečen, dober, zadovoljiv: S. fr., Col., Iust., Sil., Cl. idr., fortuna Ci., H., res (pl.) Ci., successus L., eventus Cu., fama O., T., religio V. ugodno ptičegledje, verba O. ali nomina Plin. dobrega pomena, z dobrim pomenom, fatum prosperius O., prosperrima valetudo Suet.; subst. prospera -ōrum, n ugodne okoliščine (razmere), srečne okolnosti, sreča: Pac. ap. Non., Cu., Plin. iun., Sil. idr., Germani prosperis (v sreči) feroces T., versis ad prospera fatis O., prospera belli, rerum Lucan.

2. pospešujoč, osrečujoč, naklonjen: Prud. idr., Iuno Val. Fl., Bellona Latio prospera C.; subst.: Noctiluca, prospera frugum H. pospeševalka. — Adv.
a) prosperē ugodno, povoljno, pogodu, srečno, všeč(no), dobro, zadovoljivo: Varr., Plin. iun. idr., omnia … prospere (dvozložno!) eveniunt Pl., prospere eveniunt res Ci., prospere cadere T., cadere alicui N., procedere Ci. ep., N., uti S., minus prospere gesta N., prosperius soluto (sc. solo) quam denso deponi Col., res eventura prosperius Gell., omnia geruntur prosperrime Vell., prosperrime pugnare Plin. ali dimicare Suet., satis prosperrime Amm.
b) prosperiter = prosperē: Enn. ap. Prisc. (?).

Opomba: Nom. prosperus: Ci., Sil., Val. Max.; gen. pl. prosperûm: Pac. fr., Amm.

rabougrir [-grir] verbe transitif zadržati v rasti; pohabiti, pokvečiti; verbe intransitif

se rabougrir ne uspevati, zakrniti, zgrbančiti se (od starosti)

Schwung, der, (-/e/s, Schwünge) zagon; zamah; (Elan) polet (tudi figurativ); (geschwungene Linienführung) lok; (große Menge) kup; Sport Turnen: koleb, Skifahrt: zavoj; Schwung holen vzeti zalet; in Schwung bringen pognati, spraviti v gibanje, ein Gespräch: poživiti; in Schwung halten držati v redu; in Schwung kommen dobiti zagon/polet, razgreti se, razživeti se; in etwas kommt Schwung v (kaj) pride malce življenja; in Schwung sein cveteti, uspevati

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

strong [strɔŋ]

1. pridevnik
močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
slovnica krepak (glagol)
trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
vojska številen, močan po številu
agronomija rodoviten
zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
strong argument tehten, prepričljiv argument
strong as a horse močan kot konj
by the strong arm (hand) s silo
strong breath neprijeten duh iz ust
strong butter žarko, žaltavo maslo
strong cheese oster, močno dišeč sir
strong face energičen obraz
strong flavour oster, neprijeten okus
strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
strong memory dober spomin
strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
strong mind pametna glava, bister um
a strong nose markanten, izrazit nos
the stronger sex močnejši (moški) spol
a strong proof prepričljiv dokaz
to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
to be strong in the purse imeti mnogo denarja
he is strong in mathematics on je dober matematik
to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
to take strong measures privzeti energične ukrepe
that is too strong! ta je pa prehuda!
to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

2. prislov
močno, zelo energično; izrecno, silno

I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

up-and-up [ʌ́pəndʌ́p] samostalnik

to be on the up-and-up uspevati, napredovati, procvitati

uspéti (uspèm) | uspévati (-am) perf., imperf.

1. riuscire; aver successo, sfondare:
uspeti v poklicu riuscire nella professione
z novim proizvodom smo uspeli col nuovo prodotto abbiamo sfondato
izlet je uspel la gita ha avuto successo, è stata un successone

2. (z nedoločnikom za izražanje hotenega dejanja) riuscire:
uspeti rešiti riuscire a salvare
komaj sem jo uspel prepričati sono riuscito a malapena a convincerla

3. uspevati (imeti pogoje za rast; razvijati se) attecchire, allignare; crescere, prosperare:
v teh krajih pšenica ne uspeva da queste parti il grano non attecchisce
dojenček lepo uspeva il neonato cresce bene

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

water¹ [wɔ́:tə]

1. samostalnik
voda, vodna površina; reka, morje
množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
kemija vodna raztopina
tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
medicina seč, urin; solze; slina; znoj

above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
by water po vodi, po vodni poti
on the water v čolnu, na ladji; na morju
in Chinese waters v kitajskih vodah
as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
like water figurativno izdatno, potratno
of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
water on the brain figurativno vodenoglavec
blue water morska gladina
brandy and water z vodo mešano žganje
high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
lavender water sivkina (toaletna) voda
low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
mineral water slatina, mineralna voda
red water krvav urin, seč
strong water zastarelo žganje
table water slatina (zlasti v steklenicah)
thermal water termalna voda
written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
to be in low water biti v stiski
to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
to cross the waters iti čez morje
the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
to hold one's water zadrževati vodo
to keep one's head above water obdržati se na površini
to make (ali to pass) water urinirati
to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

2. pridevnik
vodni

water balance tehnično libela
water buffalo vodni bufalo
water bus vodni avtobus, hidrobus
water heater bojler
water ski vodna smučka
neprehodni glagol
smučati se na vodi

water skier vodni(a) smučar(ka)
water skiing smučanje na vodi
water storage reservoir akumulacijski bazen

well² [wel]

1. prislov
dobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, morda

as well enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudi
well and good dobro; sem zadovoljen
well away daleč, na daleč
as well as prav tako kot, tako ... kot
well into the evening zelo pozno v noč
not very well pač komaj
quite well čisto dobro
well done! dobro storjeno!, odlično!, bravo!
well met! prihajaš kot naročen!
well spoken dobro rečeno
to be well off biti dobro situiran
to be well on in years biti že v letih
to be well out of s.th. imeti kaj srečno za seboj
it is very well possible je popolnoma mogoče
to come off well dobro se odrezati, imeti srečo
to end well dobro se končati
to do well uspevati, prosperirati
to stand well with s.o. biti v dobrih odnosih s kom

2. pridevnik
dober, v dobrem stanju; ugoden
medicina zdrav, pri dobrem zdravju

that's all very well but... vse to je prav in lepo, toda...
things are well with you dobro gre za vas, stvari vam uspevajo
it will be as well for you to know it nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli

3. samostalnik
dobro, blagor, blaginja

I wish him well hočem mu (le) dobro
let well alone! figurativno ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!

4. medmet
no!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?

well! I never! no, kaj takega pa še ne!
well! don't cry! no, no, nikar ne jokaj!
well then? no, in kaj (potem)?

идти iti; odhajati; prihajati;
искусство идёт по реалистическому пути umetnost se razvija v realistični smeri;
хорошо и. по всем предметам uspevati v vseh predmetih;
от земли идёт пар iz zemlje se vzdiguje para;
кровь идёт kri teče;
идут слухи širijo se glasovi, govorijo;
всю дорогу шли леса ob vsej cesti so gozdovi;
дорога шла к реке pot je držala k reki;
день всё идёт še vedno je dan;
и. на уступки privoliti v kaj;
кожа идёт на обувь usnje se rabi za obutev;
и. на смену кому zamenjati koga;
куда ни шло prav, naj bo;
дело идёт о том gre za to;
и. на вёслах veslati;
и. под парусами jadrati;
и. на пари staviti;
идёт gre, dobro je;
дождь идёт dežuje;
речь идёт о pogovor se suče okoli;
что идёт в театре? kaj igrajo v gledališču?;
мне идёт двадцатый год sem V dvajsetem letu;
голове идёт кругом ne vem, kje mi glava stoji;
платье это вам идёт ta obleka vam pristaja;
и. замуж за кого omožiti se;
и. по батюшке vreči se po očetu

успевать, успеть
в чём uspevati, uspeti, imeti uspeh, doseči uspeh; napredovati;
я не успел отвечать nisem utegnil odgovarjati;
он не успел выздороветь niti ozdravil še ni;
едва успел на поезд komaj je še ujel vlak