Franja

tjulénji

tjulénja koža sealskin, seal
tjulénje usnje (tudi imitacija) seal

uméten artificial; (nepravi) false, imitation

uméten diamant imitation diamond
umétne cvetlice artificial flowers pl
umétno gnojilo artificial manure, fertilizer
umétni kamen artificial stone
umétni lasje false hair
umétna mast synthetic fat (ali grease)
umétno maslo margarine, slabšalno ersatz butter
umétna obrt arts and crafts pl, applied (ali useful) art
uméten nakit imitation jewellery
uméten led artificial ice
uméten ognjemet, ogenj fireworks pl
umétna osemenitev artificial insemination
uméten proizvod artificial product
umétna smola synthetic resin, synthetic plastic material, plastic
umétna snov synthetic material, artificial substance, plastics pl
umétna svila artificial silk, rayon
umétno vlakno synthetic (ali man-made) fibre
umétna volna artificial wool; shoddy
uméten ud (proteza) artificial limb
umétno usnje imitation (ali artificial) leather, leatherette, leatheroid
umétni zobje (proteza) false teeth pl

uméten (-tna -o) adj.

1. artificiale; posticcio, finto:
naravna in umetna vlakna fibre naturali e artificiali (sintetiche, tecnofibre)
umetna svila seta artificiale
umetno usnje pelle finta, similpelle
umetna brada barba posticcia

2. artistico:
umetna obrt artigianato artistico
umetni kovač fabbro che lavora il ferro battuto
umetni mizar ebanista, stipettaio

3. artistico, d'arte:
ljudske in umetne pesmi poesia popolare e poesia d'arte

4. (nepristen, narejen) falso, finto:
umetna skromnost falsa modestia

5. artificiale, artificioso, fittizio:
umetni problemi problemi fittizi

6. star. abile, destro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. umetna inteligenca intelligenza artificiale
agr. umetna koklja riscaldamento artificiale (in pollicoltura)
med. umetna ledvica rene artificiale
voj. umetna megla nebbia artificiale
rib. umetna muha esca artificiale
biol. umetna oploditev fecondazione artificiale
med. umetna pljuča polmone d'acciaio, respiratore (di rianimazione)
aer. umetni horizont orizzonte artificiale, giroorizzonte
lingv. umetni jezik lingua artificiale
med. umetni splav aborto procurato
teh. umetni vlek tiraggio artificiale, forzato
med. umetno dihanje respirazione artificiale
umetno mizarstvo ebanisteria
umetno srce cuore artificiale

usnjat (-a, -o) ledern; (kot usnje) lederartig; Leder- (golobica rastlinstvo, botanika der Leder-Täubling, stenica živalstvo, zoologija die Lederwanze, ježek živalstvo, zoologija der Lederigel, krešič der Leder-Laufkäfer, papir Lederpapier)

vezan¹ [é] (-a, -o) knjiga: gebunden (ročno handgebunden)
vezan v platno ganzleinen
knjiga, vezana v platno der Ganzleinenband
vezan v usnje ganzledern
knjiga, vezana v usnje der Lederband, Ganzlederband
knjiga, vezana v polplatno der Halbleinenband
knjiga, vezana v polusnje der Halblederband

vézan bound; tied; (obvezan) obliged, engaged, bound, medicina dressed

vézana knjiga bound book
mehko vézan limp
v karton vézana knjiga book in boards
v platno (usnje) vézan bound in cloth (in leather)
vézan sem na obljubo I am bound by my promise
z okovi vézan chained, fettered
z jermenom vézan strapped
vézan po dolžnosti in duty bound

vezánje, vezáva liaison ženski spol , jonction ženski spol , assemblage moški spol ; (snopov) (en)gerbage moški spol ; (knjigovodstvo) reliure ženski spol

vezanje v usnje reliure pleine
vezanje v polusnje demi-reliure ženski spol
vezanje v platno reliure toile (pleine)
vezanje v polusnje reliure demitoile
vezanje v karton reliure papier, cartonnage moški spol
stroj za vezanje snopov lieuse ženski spol

vezánje, vezáva ligadura f

vezanje knjig encuadernación f (v usnje, polusnje, platno, polplatno en cuero ali en piel, en media pasta, en tela, en media tela)
stroj za vezanje snopov agavilladora f

vezati¹ [é] (vežem) knjige: binden (revijo die Zeitschrift, v platno/usnje in Leinen/Leder), einbinden (v rdeče usnje in rotes Leder)

vézati lier, joindre, unir, relier, attacher; obliger, engager ; elektrika raccorder, connecter, brancher ; (telefonija) mettre en communication ; (gradbeništvo) assembler

vezati se se lier, s'engager
otrobe vezati (figurativno) dire des balivernes, déraisonner, divaguer, battre la campagne; (obleka) gêner, être trop juste; gramatikalno régir
vezan v platno (usnje) relié pleine toile (pleine peau)
trdo vezan relié en carton, cartonné

vézati (véžem) imperf.

1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

3. teh. collegare, congiungere

4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare

vézati ligar (tudi fig) ; atar; unir; enlazar ; (knjigo) encuadernar ; (z vrvmi) encordelar ; (sovražnikove čete) retener ; fig (zadolžiti) obligar, comprometer

vezati se obligarse, comprometerse (za a); contraer una obligación
biti vezan za estar obligado (ali estar comprometido) a
vezan v usnje encuadernado en cuero (ali en piel)
otrobe vezati (fig) decir tonterías (ali majaderías ali gansadas)
to mi veže roké (fig) esto me ata las manos

vezav|a¹ ženski spol (-e …) knjižna: der Bucheinband, der Einband (pergamentna Pergamenteinband, platnena Leineneinband, razkošna/luksuzna Prachteinband, usnjena/v usnje Ledereinband, originalna/prvotna Originaleinband)
stroj za vezavo revij der Sammelhefter

vezáva binding

polvezáva half-binding
mehka vezáva limp binding
vezáva v karton pasteboard binding
vezáva v platno (v usnje) binding in cloth (in leather)

vzórčast (-a -o) adj. tekst. a disegni, a quadratini, a fiorami; operato; damascato:
vzorčasta tkanina tessuto a disegni, a fiorami
vzorčasti žamet soprarizzo
vzorčasta svila seta damascata
vzorčasto usnje cuoio operato

zaštekati glagol
1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.

2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.

3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra.

zgornj|i [ó] (-a, -e) der/die/das obere; Ober- (ustroj der Oberbau, dom parlamenta das Oberhaus, glas die Oberstimme, krov das Oberdeck, nivo das Oberhaupt, nož das Obermesser, položaj die Oberlage, svet die Oberwelt, svetilnik das Oberfeuer, tok der Oberlauf, utop das Obergesenk, valj die Oberwalze, stopnja Oberstufe, cev das Oberrohr, čeljustnica das Oberkieferbein, toplota die Oberhitze, ustna, ustnica die Oberlippe, veka das Oberlid, voda das Oberwasser, vrenje die Obergärung, kladivo der Oberbär, krilo der Oberflügel, nadstropje das [Obergeschoß] Obergeschoss, usnje das Oberleder)
zgornjih desettisoč die oberen Zehntausend