Franja

cuerpo moški spol telo, trup; (sestavni) del, glavni del, glavna stvar; truplo, mrlič; del, zvezek (kakega dela); korporacija, ceh; zadruga; jedro; tež(in)a, važnost; velikost, masa, obseg, format; gostota (tkanine); vojska korpus, zbor

cuerpo de bomberos požarna bramba
cuerpo de caballo konjska dolžina (mera)
cuerpo consular konzularni zbor
cuerpo docente učni zbor (zavoda)
cuerpo de ejército armadni zbor
cuerpo extraño (med) tujek
cuerpo de iglesia glavna cerkvena ladja
cuerpo municipal mestne oblasti
cuerpo de vigilancia, cuerpo de policía policija
cuerpo volante leteči oddelek vojske
retrato de cuerpo entero (fot) slika v celi postavi
retrato de medio cuerpo (fot) doprsna slika
paño de mucho cuerpo težko sukno
vino de cuerpo močno vino
a cuerpo, en cuerpo lahko oblečen
a cuerpo descubierto odprto, prosto, javno
a cuerpo gentil prelahko oblečen
a cuerpo patente v lastni osebi
cuerpo a cuerpo mož proti možu
de cuerpo entero v celi figuri; kot se spodobi
de cuerpo presente osebno navzoč; javno izpostavljen
en cuerpo korporativno
en cuerpo de camisa brez suknjiča, v srajci
en cuerpo y en alma z dušo in telesom, skoz in skoz
dar cuerpo (a) uresničiti; povečati, pretiravati, dati duška
echar el cuerpo fuera počepniti, potuhniti se
falsear (esquivar, huir, hurtar) el cuerpo izogniti se, izmuzniti se
ganar con su cuerpo predati se prostituciji
hacer del cuerpo opraviti svojo potrebo
llegar al cuerpo a cuerpo spopasti se
no quedarse con nada en el cuerpo vse povedati, ničesar ne zamolčati
tomar cuerpo povečati se; dobiti konkretno obliko
traer bien gobernado el cuerpo (med) imeti redno stolico
tratar a uno a cuerpo de rey s kom kot s kraljem ravnati, kraljevsko pogostiti
volverla al cuerpo na žalitev odgovoriti z žalitvijo
¡cuerpo de Cristo! ¡cuerpo de Dios!; ¡cuerpo de mí!; ¡cuerpo de tal! gromska strela!

édifier [edifje] verbe transitif (z)graditi (pomembno zgradbo); sezidati; figuré ustanoviti, ustvariti; poučiti; spodbuditi (k dobremu, k pobožnosti)

édifier un monument zgraditi, postaviti spomenik
édifier un plan zasnovati in uresničiti načrt
je suis édifié sur ses intentions poučèn sem o njegovih namerah

efectivo resničen, dejanski; definitivno nameščen; v gotovini

efectivo m dejansko številčno stanje vojske
hacer efectivo uresničiti, izvršiti
en efectivo v gotovini
dividendo en efectivo izplačana delnica

effect¹ [ifékt] samostalnik
posledica, učinek, namen, cilj; uspeh; dejstvo; izvršitev, realizacija; korist; vsebina (pisma); produktivnost
množina vrednostni papirji, premoženje

to bring to effect, to carry into effect izvajati, uveljaviti, uresničiti
to give effect to s.th. uveljaviti kaj
in effect dejansko, v bistvu
of no effect neučinkovit, jalov
no effects brez kritja (ček)
to the same effect v istem smislu
personal effects osebne premičnine
to take effect obnesti se
to this effect v tem smislu
to some effect še kar, precej
colour effects kombinacija barv
to that effect za to
to good effect uspešno
with telling effect nedvoumno, jasno, učinkovito, uspešno
without effect zaman; neučinkovit

effet [efɛ] masculin učinek, efekt; izid, rezultat; posledica; uspeh; vtis; izvedba, uresničenje; dejanje, delo; namen, smoter; commerce menica, vrednostni papir; technique delovni učinek, storitev; pluriel obleke, stvari; prtljaga; blago; imetje, premičnine

à effet učinkovit, efekten
à l'effet (juridique) z namenom (de vendre prodaje)
à, pour cet effet v ta namen
avec effet de z veljavnostjo od
en effet dejansko; kajti; vsekakor, seveda
par l'effet de zaradi
sans effet neučinkovit, brez učinka
sous l'effet de pod učinkom
effets civils, militaires civilna, vojaška obleka
effet curatif zdravilen učinek
effet à courte échéance kratkoročna menica
effet de l'ensemble splošen vtis
effet final končni učinek, rezultat
effets immobiliers nepremičnine
effet au porteur menica, ki se glasi na imetnika
effet non provisionné nepokrita menica
effets publics državni papirji
effet rétroactif, (juridique) retroaktivna moč
effet à vue menica na pokaz
avoir de l'effet sur les résultats vplivati na izid, na rezultate
couper son effet à quelqu'un zmesti, zbegati koga
déclarer sans effet razveljaviti
émettre un effet izstaviti menico
faire de l'effet učinkovati, biti učin kovit
faire son effet zbuditi pozornost, učinkovati
faire à quelqu'un l'effet de ... zdeti se komu kot ...
il me fait l'effet d'un garçon sérieux dela mi vtis resnega fanta
faire, produire un bon effet delati, napraviti dober vtis
honorer un effet plačati menico
manquer, rater son effet zgrešiti svoj učinek
mettre à effet, en effet uresničiti
mettre de vieux effets pour travailler au jardin obleči staro obleko za delo na vrtu
prendre effet začeti učinkovati ali veljati
viser à l'effet misliti na učinek
il n'y a point effet sans cause ni učinka brez vzroka
à petite cause grand effet majhen vzrok velik učinek

exhibeō (star. exibeō) -ēre -uī -itum (ex in habēre)

1. pripeljati koga, privesti koga, prinesti kaj, predložiti kaj, poseb. jur.: Pl., Sen. ph., Eccl., exhibeas nobis Verrucium Ci. privedi … sem, fratres saltem exhibe Ci., exhibere testem Cu., aliquem ad iudicem, debitorem in iudicium Icti., exhibe librarium legum Ci., exhibere pallium, centonem Petr., rationes Plin. iun., tabulas testamenti Suet.; pren.: veritatem exhibere Cu. dognati; occ.:
a) oddati, izdati, predati, izročiti: omnia alicui integra Ci., servum Ci., uxorem, liberos Icti., agere ad exhibendum Icti. tožiti za izročitev, ad exhibendum formulam accipere Plin. iun. besedilo (formulo) tožbe za izročitev.
b) dopustiti, pripustiti, dovoliti, privoliti: exhibe liberam contionem Argis V., in non exhibitis lusa toris O.

2. pren. kazati, izkaz(ov)ati, pokazati, izkaz(ov)ati, razode(va)ti, spoznati dati: populo Romano philosophiam Ci., exhibuit gemino praesignia tempora cornu O., exhibuit linguam paternam (drzni očetov jezik) O., exhibere querulos ore gemente sonos O. tožeče glasove spustiti, formamque removit (dea) anilem Palladaque exhibuit V., ubi calor … aestatem quoque similem exhibet Cels., quorum virtus exhibet solidum decus Ph. kaže pravi sijaj, ex hac nota sapientem alicui exhibere Sen. ph., vere civilem virum exhibere Q., pruna nucibus insita faciem parentis … exhibent Plin., memorabile populi Romani oculis spectaculum exhibuit publicum funus Vergini Rufi Plin. iun.; z dvojnim acc.: tres tibi se nudas exhibuere deae O., exhibere se adorandum adeuntibus Suet.; occ.
a) izvrševati, izkazovati, izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati, uresničevati: imperium Pl., virtutem Iust., regi fidem Cu., domino fidem et benevolentiam Col., alicui humanitatem Plin. iun., moderationem clementiamque in aliqua re Suet., vicem tortoris Cels. posel mučitelja opravljati, vicem spodii Plin. kovinski pepel nadomeščati; pesn.: promissa exhibent fidem O. se izpolnjujejo, exhibere vocis fidem Ph. dokaz(ov)ati resničnost besed, uresničiti (uresničevati) besede.
b) biti za kaj, služiti komu za kaj: exhibere pertinacem inimicum Val. Max., alicui ministratorem Suet., professum adversus Phocenses ducem Iust., pro fratre hostem Iust.; se exhibere s predikatnim acc. izkaz(ov)ati se: se admirabilem Val. Max., malle se tribunum omnibus exhibere quam paucis advocatum Plin. iun.
c) povzročiti (povzročati), storiti, delati, prizade(va)ti: argutias Pl., alicui molestiam Pl., Ci. idr. mnogo sitnosti prizade(va)ti komu, alicui negotium Pl., Ci., idr. mnogo truda (sitnosti) prizade(va)ti komu, ipse exhibes negotium tibi Plin. iun., exhibere curam (delo) puellis Tib., aliquanto minus difficultatis Cels., alicui difficilem laborem Col.; s predikatnim acc.: rem salvam Pl., vias tutas O.
č) rediti, hraniti, preživeti (preživljati), vzdrževati: aliquem alimentis, vitam misere, diu vitam stupri patientiā Iust., se, parentes, uxorem, nautas Icti., dare athletae, unde se exhiberet Dig., aliquem benigne triduo exhibere Vulg.
d) da(ja)ti, poda(ja)ti, ponujati, podeliti (podeljevati), (na)kloniti, pokloniti (poklanjati): librum, quem … promiseram, exhibeo Plin. iun., exhibere cibum, potum, tectum Icti., palatinis … dapes Lamp., milites Lact. da(ja)ti, vicariis suis epulas Lact.; poseb. v amfiteatru igre, boje prirediti (prirejati), nastopiti da(ja)ti komu: comoediam publicis spectaculis, Troiae lusum, gladiatoria munera, naumachiam, quadrigarum certamina Suet., ad ferrum quadrigentos senatores Suet., Thessalos equites, adulescentulum Lucium Africanas Suet., Plin. iun. afriškim panterjem.

existence [igzístəns] samostalnik
bivanje, obstanek; življenje, obstoj

in existence sedanji
to call into existence uresničiti, realizirati
struggle for existence boj za obstanek
to be in existence biti, trajati
a wretched existence bedno življenje

gróžnja amenaza f ; conminación f

prazna grožnja amenaza en el aire; amenaza jactanciosa; fam bravata f, ronca f
grožnja míru amenaza f a la paz
izustiti prazne grožnje echar roncas
uresničiti svoje grožnje poner sus amenazas en ejecución

grôžnja menace ženski spol

prazna grožnja menace(s) en l'air, fausse alerte
grožnja s kaznijo peine ženski spol comminatoire
uresničiti svoje grožnje mettre ses menaces à exécution

idéal, als, aux [ideal, -deo] masculin ideal, vzor popolnosti ali dovršenosti

ce n'est pas l'idéal to ni idealno, to ni (ravno) najboljše
l'idéal serait que (+ subjonctif) ... idealno bi bilo, če ...
réaliser son idéal uresničiti svoj ideal

intención ženski spol namen, namera, volja; mišljenje; previdnost; tendenca; prevejanost, zahrbtnost

con intención namenoma, nalašč; zahrbtno, premeteno
con honda intención s posebnim poudarkom
con la intención de (z namenom) da bi
sin intención nenamerno, nehote
de primera intención spočetka, v začetku; začasen; brez priprave (igrati ipd.)
curar de primera intención ranjencu nuditi prvo pomoč
segunda intención hinavstvo; skrita misel
sin mala intención brez slabega namena
toro de intención nevaren bik
salir con su intención uresničiti svojo namero
tener la intención imeti namen, nameravati
mis intenciones para lo futuro moji načrti za prihodnost

llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

llegar tarde zakasniti se
llegar a tiempo pravočasno dospeti
el tren llega con retraso vlak ima zamudo
si alcanza no llega komaj zadostuje
ir a llegar por iti po (koga)
llegar hasta segati do, trajati do
llegar al alma do srca iti (segati)
llegar al fin iti h koncu
llegar a la cumbre vrh doseči
llegar a los postres (fig) prepozno priti
no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
no llega a los 5 años ni še 5 let star
no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
llegar a entender končno razumeti
llegar a saber zvedeti
llegar a realizar (končno) uresničiti
por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
llegarse a las manos spopasti se
los géneros llegados dospelo blago
llegar a ser postati
llegar a ser rico obogateti

llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!

menace [mənas] féminin grožnja, pretnja; figuré nevarnost

menace aérienne, de guerre nevarnost letalskega napada, vojne
menaces en l'air prazne grožnje
lettre féminin de menace grozilno pismo
mettre ses menaces à exécution uresničiti svoje grožnje
obtenir quelque chose par la menace doseči kaj z groinjo
proférer des menaces izreči, izustiti grožnje

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

obra ženski spol delo, dejanje; knjiga, spis

obra de agufa (žensko) ročno delo
obra artística, obra de arte umetnina
obra de caridad, buena obra dobrodelno delo
obra literaria literarno delo, knjiga
obra maestra mojstrovina
obra manual ročno delo
obra pía dobrodelna ustanova
a media obra na pol gotov (izdelan)
de obra odločno, dejavno, nasilno
en obra de un mes približno v enem mesecu
¡(ya) es obra! to ni malenkost!
poner por obra, meter en obra izvesti, uresničiti
ponerse a la obra, poner la mano a la obra lotiti se dela
obras pl zgradbe, poslopja
obras públicas javne zgradbe
hacer obras graditi
obras son amores, que no buenas razones dejanja, ne pa lepe besede!

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

porre^*

A) v. tr. (pres. pongo)

1. postaviti, postavljati; dajati:
porre a confronto le due tesi, i due imputati primerjati dve trditvi, soočiti obotoženca
porre a frutto una somma vložiti vsoto
porre a tavola dati na mizo
porre giù odložiti; pren. opustiti
por fine, por termine (a) končati (polemiko, razpravo ipd.)
porre in croce pren. mučiti

2. položiti, polagati; postaviti, postavljati (tudi pren.):
porre le fondamenta di un edificio položiti temelje zgradbe
porre la prima pietra položiti temeljni kamen, začeti gradnjo
porre le tende postaviti šotore, utaboriti se
porre confini, limiti (a) omejiti, omejevati (tudi pren.)

3. postaviti, postavljati; posvetiti (na spominskih ploščah, grobovih ipd.)

4. pren. meniti:
poniamo che... recimo, da

5. (v samostalniških zvezah, ki odrejajo glagolu pomen)
porre una domanda postaviti vprašanje, vprašati
porre una questione nakazati, zastaviti problem
porre mente (a) preudariti, premisliti
porre gli occhi (su) upreti pogled (v); pren. pazljivo, poželjivo pogledati
porre freno (a) pren. omejiti, brzdati
porre in essere uresničiti, udejaniti

B) ➞ porsi v. rifl. (pres. mi pongo) postaviti, postavljati se:
porsi in marcia, in cammino kreniti (na pot)
porsi a sedere sesti
porsi a tavola sesti za mizo
porsi in difesa (di) postaviti se v bran

pratica f

1. praksa:
mettere in pratica uresničiti, udejaniti
in pratica praktično, dejansko

2. praksa, dejavnost; opravljanje poklica; uvajanje v delo:
pratica religiosa (običajna) molitev, pobožnost

3. izkušnja, vaja, spretnost; seznanjenost:
i giovani non hanno pratica della vita mladi nimajo življenjskih izkušenj
avere pratica di un luogo poznati neki kraj

4.
pratiche pl. postopek:
sono in corso le pratiche per l'acquisto della casa v teku je postopek za nakup hiše
pratiche illecite (abortive) nedovoljen (abortiven) poseg
pratiche occulte spiritizem, spiritistične seje; ekst. admin. dokumenti, zadeva:
occuparsi di una pratica ukvarjati se (s, z), voditi zadevo

5. navt. dovoljenje (sanitarne inšpekcije) za privez, izkrcavanje
PREGOVORI: val più la pratica che la grammatica preg. praksa je boljša od teorije

prerokba samostalnik
(napoved za prihodnost) ▸ jóslat, jövendölés, próféciaKako kot teolog gledate na staro prerokbo o koncu sveta? ▸ Teológusként hogyan látja a világvégéről szóló régi próféciát?Velja tudi pravilo, da so predvolilne napovedi le ena, a nikakor edina prerokba končnih rezultatov. ▸ Igaz az a szabály is, hogy a választások előtti számítások a végeredménynek csak egy, de semmiképpen sem a kizárólagos előrejelzései.
Prerokba je namreč govorila, da bo tisti, ki bo rešil gordijski vozel, zavladal Aziji. ▸ A prófécia szerint aki kibogozza a gordiuszi csomót, az uralkodik Ázsián.