Franja

léd ice

umeten léd artificial ice
plavajoči léd floating (ali drift, loose) ice
topeči se léd melting ice
hokej na lédu ice hockey
drobilec lédú ice-crusher
jadranje na lédu ice-yachting, ice-boating
jadrnica na lédu iceboat, ice yacht
plast lédú na ribniku a sheet of ice on the pond
mrzel kot léd ice-cold, frigid
v léd ujeta ladja icebound ship
dati na léd, pokriti z lédom to ice
iti komu na léd to allow oneself to be taken in
ne moreš me speljati na léd you can't take me in
léd prebiti to break the ice
léd se udre the ice gives way
sekati stopinje v léd to cut steps in the ice
spremeniti se v léd (o vodi) to turn into ice
léd se lomi, poka the ice breaks, cracks (ali is breaking, cracking)
léd se topi the ice melts (ali is melting)
léd ne drži the ice won't hold you, the ice is giving way
upati si na tanek léd (figurativno) to skate on thin ice

Löwe, der, (-n, -n) Tierkunde lev, Astronomie Lev; sich in die Höhle des Löwen wagen upati si v levji brlog; was der Löwe nicht kann, das kann der Fuchs kar ne gre s silo, gre z zvijačo

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

pȅtlja ž
1. petlja, pentlja: plela je čarapu brzo praveći -e
2. zaponka: nevjesta mu oblači čakšire i zakopčava -e; biti jake -e biti pogumen; biti slabe -e biti slabič; petlja mu je popustila zapustil ga je pogum; stajati na slaboj -i biti negotov; stegnuti -u zbrati pogum, upati si; ne drži mu petlja ne upa si

risquer [riske] verbe transitif tvegati, izpostavljati nevarnosti, postavljati na kocko; drzno poskusiti; riskirati; verbe intransitif biti v nevarnosti

se risquer poda(ja)ti se v nevarnost, upati si (dans, sur v, na)
risquer sa dernière carte (figuré) poskusiti zadnje sredstvo
risquer gros igrati za veliko vsoto denarja, veliko tvegati
risquer le paquet tvegati vse, kar imamo
vous risquez de tomber ste v nevarnosti, tvegate, da padete
risquer sa peau nositi svojo kožo na prodaj
risquer le tout pour le tout vse staviti na kocko, na eno karto
risquer sa vie življenje tvegati
la boulangerie risque d'être fermée pekarna je verjetno zdajle zaprta

stab¹ [stæb] samostalnik
vbodljaj, vbod (z nožem, bodalom itd.); vbodna rana, zbodljaj
figurativno ostra bolečina, zadana rana; globoka rana; potuhnjen udarec
figurativno obrekovanje; ranitev čustev
sleng poskus

stab in the back figurativno zahrbten vbod z nožem, zahrbten napad; zahrbtno obrekovanje, klevetanje
to have (to make) a stab at poskusiti (kaj); upati si

Stirn, die, (-, -en) čelo (tudi Anatomie, Baukunst, Architektur); Baukunst, Architektur bei Bögen: lice; die Stirn runzeln namrščiti se, namrščiti čelo; die Stirn bieten postaviti se po robu (čemu/komu); die Stirn haben etwas zu tun biti tako/toliko predrzen, da ..., upati si; an der Stirn ablesen z obraza prebrati; sich an die Stirn fassen prijeti se za glavo; an/auf der Stirn geschrieben na obrazu zapisano; hinter seiner/ihrer Stirn figurativ v njegovi/njeni glavi; mit eiserner Stirn etwas behaupten: neomajno predrzno (trditi); vor die Stirn stoßen jemanden užaliti (koga)

tenus² (tendere, tenēre; acc. sg. subst. *tenos razširitev, podaljšanje; prim. tenus¹) praep. „raztezajoč se do česa“, „segajoč do česa“ = do, prav do, tja do, vse do

1. z gen.: inguinum tenus Cu. idr., crurum tenus, laterum tenus V., Corcyrae tenus L., Cumarum tenus Caelius in Ci. ep., lumborum tenus Ci. (Arat.), labrorum tenus Lucr. ob ustnicah, corporum tenus Plin., nutricum tenus Cat. do prsi, talorum, ossium, nubium tenus Ap.

2. z acc.: Tanain tenus Val. Fl., tenus Europam Aus.

3. z abl.: Iust., Suet., Cl. idr., Tauro tenus N., Ci., sustulit collo tenus vultūs O., aqua erat pectoribus tenus aucta nocturno imbri L., demittere se inguinibus tenus in aquam Cels., munus dare vulneribus tenus L. do krvi, cadi faece tenus poti H., ianuā ac limine tenus domum cludere T. ne upati si čez prag in zapreti hišo, summo tenus attigit ore V., lateri capulo tenus abdidit ensem V., est quādam prodire tenus, si non datur ultra H. do neke meje, quove tenus Val. Fl.; metaf.: verbo tenus (le) v besedah, le po besedi (besedah), le po imenu, le verbalno, le navidezno: in nos iecit magis hoc consul verbo tenus, quam ut re insimularet L., usurpatae nomine tenus urbium expugnationes T. le po imenu, navidez(no), ore tenus exercitus T. izurjena le v besedah (zgovornosti), titulo tenus Suet.; redko pred subst.: tenus sono et strepitu linguae Aug. — Prim. tudi eātenus, hāctenus, quātenus.

trauen

1. (Glauben schenken) verjeti; (Vertrauen haben zu) zaupati (zu komu); seinen Augen/Ohren nicht trauen ne verjeti svojim očem/ušesom; trau, schau wem glej komu boš zaupal!

2. (vermählen) poročiti; sich trauen lassen poročiti se

3. sich trauen upati si

úpati (-am)

A) imperf. sperare, confidare; aspettarsi, aspettare (fiducioso):
upati na ozdravitev sperare nella guarigione
upati na pomoč aspettarsi aiuto

B) úpati si, se (-am si, se) imperf. refl.

1. ardire, arrischiare, azzardarsi; avventurarsi:
ni si upal oporekati non ardiva protestare
upati si na odprto morje avventurarsi in mare aperto

2. (drzniti si) permettersi; presumere:
kako si upate? come si permette?
upa si soditi o nas presume di poterci giudicare

3. osare:
upam si trditi oso affermare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. ne upati si peritarsi
nisem si upal motiti te mi peritavo disturbarti

úpati -am nedov.

I. a spera, a nădăjdui

II.
□ upati si a îndrăzni; a cuteza

τλῆναι aor. def. ep. poet. ion. [Et. lat. tollo, ere (iz tl̥nō), pf. sustuli; tuli (od fero), latus (iz tlatos = gršk. τλητός). – Obl. ind. ἔτλην, ep. τλῆν, 3 pl. ἔτλαν, opt. τλαίην, imper. τλῆθι, pt. τλᾱ́ς, fut. τλήσομαι, pf. τέτληκα s prez. pom., 1 pl. τέτλαμεν, opt. τετλαίην, imp. τέτλαθι, inf. τετλάμεν(αι), pt. τετληώς, υῖα, gen. ότος, adi. verb. τλητός, ep. aor. ἐτάλασσα] 1. prenesti, (pre)trpeti, prestati, potrpeti, ostati stanoviten. 2. upati si kaj, drzniti se, predrzniti se, οὐ τέτληκα θυμῷ srce mi ne da, nisem imel poguma, τλαίης κεν bi se pač drznil (odločil).

смелость f pogum, smelost;
взять на себя с. upati si, drzniti si;
с. городи берёт pogum zmaguje