Franja

Zadetki iskanja

  • renitent [rináitənt, rénitənt] pridevnik
    uporen, nepopustljiv, kljubovalen, trmast, trmoglav; renitenten
  • renitent uporen, kljubovalen
  • rénitent, e [renitɑ̃, t] adjectif, médecine uporen, odporen, renitenten

    tumeur féminin rénitente renitenten tumor, reenitentna bula
  • renitèntan -tna -o renitenten, uporen
  • renitente uporen, trmast
  • renuente uporen, nevoljen
  • repropio trmast, uporen
  • repūgnātōrius 3 (repūgnāre) odporu (uporu, upiranju) namenjen, uporen, odbojen, obramben: res Vitr. obrambne naprave, obrambni stroji.
  • repulsive [ripʌ́lsiv] pridevnik (repulsively prislov)
    fizika odbojen, repulziven; odbijajoč (tudi figurativno)
    odvraten, zoprn, vzbujajoč odpor, ogaben, gnusen, grd; neugoden, neprijeten, hladen, nesimpatičen
    poetično upirajoč se, uporen
  • resistant [rizístənt]

    1. prislov
    ki se upira, nasprotuje; uporen, odporen, rezistenten

    resistant to light neobčutljiv za svetlobo

    2. samostalnik
    kdor se upira, nasprotuje; snov, ki se z njo prevleče površina, da ne rjavi
  • resistente odporen, uporen; močan, trpežen, trajen

    resistente al fuego neizgorljiv
  • resistive [rizístiv] pridevnik
    odporen; uporen
  • restio

    A) agg. (m pl. -ii)

    1. uporen, trmast (žival)

    2. ki nerad kaj dela:
    essere restio a chiedere favori nerad prositi za usluge

    B) m trma, upornost (pri živalih)
  • restive [réstiv] prislov (restively prislov)
    nemiren, nestrpen, nervozen (over zaradi, od)
    uporen, trmoglav, nepokoren, neposlušen, samovoljen; muhast, štatljiv; (o konju) trmast, neubogljiv
  • rétif, ive [retif, iv] adjectif uporen; figuré trmast; ki se ne pusti poučiti

    âne masculin, cheval masculin, mulet masculin rétif trmast osel, konj, mezeg (mula)
    enfant masculin rétif et désobéissant uporen in neubogljiv otrok
  • révolté, e [revɔlte] adjectif uporen, puntarski; figuré ogorčen; masculin upornik, puntar
  • revoltoso uporen, hujskaški, trmast; razposajen, hrupen; spletkarski

    revoltoso m rogovilež, razgrajač
  • ribēlle

    A) agg.

    1. uporen, ki se upira

    2. ekst. neubogljiv, nepokoren

    B) m, f upornik, upornica
  • ricalcitrante agg. uporen
  • riotous [ráiətəs] pridevnik (riotously prislov)
    uporen, puntarski; bučen, razgrajaški, besen; razvraten, razuzdan, nebrzdan

    riotous assembly puntarsko zbiranje
    to lead a riotous life živeti veseljaško, uživaško