Franja

igrani film stalna zveza
(umetniški izdelek) ▸ játékfilm

intel-legō (poklas. intel-ligō) -ere -lēxī -lēctum (inter-lego) razbrati (razbirati), od tod meton.

1. (s čutili ali razumom) zazna(va)ti, opaziti (opazovati), spozna(va)ti, razbrati (razbirati), ugotoviti (ugotavljati), sprevide(va)ti, uvide(va)ti, (za)čutiti; (o zaznavanju s čuti poznolat. in pesn.): intellecturis auribus uti O., vestigia hominum intellegi a feris Plin. zavohati, ut aquae salsae non intellegatur sapor Plin., nullos intellegit ignes O., percussi corticis sono pabulum subesse intellegunt Plin., cum frigus contra temporis consuetudinem intellexeris Col., perfundere caput calidā (aquā) et postea frigidā saluberrimum intellegitur Plin.; (o zaznavanju z umom): abs.: tu sine bonā arte intellegis et iudicas? Ci.; z obj.: quod iste homo neque attendere neque intellegere potuit Ci., quantum est satis ad intellegendam voluntatem Ci., superbia perspici atque intellegi potuit Ci., hoc ex hac frequentiā colonorum intellegi potest Ci. Dopolnila:
a) z ACI: Pausanias ex vultu ephori cuiusdam intellexit insidias sibi fieri N., ubi te invidiosum esse intellegat Ci., Caesar intellegit legem Semproniam esse de civibus constitutam Ci., intellexi ex tuis litteris te audisse Ci.; v pass. z NCI: qui praeceps actus intellegatur Ci., intellegor falsus esse T. spoznavajo, (čutijo), da …
b) z odvisnim vprašalnim stavkom: de gestu intellego, quid respondeas Ci., cum intellegerent, quam ob rem arcesserentur Ci., in istis studiis viventi non intellegitur, quando obrepat senectus Ci.
c) s praep. in: quoniam non intellexerunt in operibus domini Lact.; pogosto: ex quo (eo) intellegitur iz česar (tega) je razvideti (razvidno); abl. abs. intellēctō po sprevidenju, po dognanju, sprevidevši; z odvisnim vprašalnim stavkom: intellecto in quos saeviretur T., intellecto quantum bellum suscitaret Iust.

2. ume(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, pojmovati, z umom doseči (dosegati): satius est mutum esse, quam dicere, quod nemo intellegat Ci., vereor, ut hoc intellegi possit auditum Ci., facile intellectu est H., rationem, rem i. Ci., sententia interdicti intellegitur Ci., Catonem sua aetas non intellexit T., adulescens non acriter intellegens Ci. počasnega pojmovanja; v pogovornem jeziku: intellextin (= intellexistine)? ali si razumel? in v odgovoru: intellego umevam = pač, kajpada: Kom.; z ACI: nemo est tam stultus, qui non intellegat dominationem nobis ferendam esse Ci., intellegi necesse est esse deos Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut magis intellegas, quam nihil verba valeant Ci., corpus quid sit intellego Ci.; occ.
a) pozna(va)ti, poznavatelj, vešč, strokovnjak biti, izveden biti v čem, učen biti v čem, imeti razumevanje za kaj (= poznati kaj): non multum in ea re i. Ci. slabo razumeti, slabo poznati, nihil i. Ci., homo intellegens Verres … Ci. izvedenec, strokovnjak, veščak, qui prudenter intellegit Ci. izvrsten strokovnjak, izvrsten poznavalec, pravi izvedenec, faciunt intellegendo, ut nihil intellegant Ter. to se pač pravi od same kritike nekritičen biti, meum intellegere (svoj umetniški okus) nullā pecuniā vendo Petr., alicuius linguam i. Petr., Sen. ph., linguam avium Pac. fr.
b) meniti, misliti (si), predstavljati si, razume(va)ti: se nullum bonum intellegere posse demptis corporis voluptatibus Ci., sanguinem quid intellegis? Ci., illa est εὐταξία, in quā intellegitur ordinis conservatio Ci., intellego sub hoc verbo multa Sen. ph., quamvis per nemo homo intellegatur, addidit tamen Don., quid ergo hoc loco honestum intellegit, quem intellegimus divitem? Ci., quae si vobis pax et concordia intelleguntur S., quod pacis est insigne toga, hoc intellegi volo Ci. — Od tod adj. pt. pr. intellegēns -entis (pozneje intelligens), adv. intellegenter preudaren, bistroumen, razborit, dojemljiv, razsoden, razumen, pameten, vešč česa, izveden v čem, poznavajoč kaj: praetor intellegens negat sibi placere Ci., doctus et intellegens vir Ci., stulto intellegens quid interest Ter.; occ.: ea signa istum hominem intellegentem delectant Ci. kot veščaka, strokovnjaka, izvedenca, intellegentior mens Aug., legere intellegenter voluptates Ci., intellegenter audire Ci., intellegenter lectitare Plin. iun., ut putetur in hisce rebus intellegens esse Ci., homo ingeniosus et i. Ci. (naspr. idiota); z objektnim gen.: cuiusvis generis (voluptatis) intellegens Ci., intellegens imminentium T. prihodnost sluteč, principis nostri i. Plin. iun. ki pozna … ; kot subst. strokovnjak, izvedenec, poznavalec, veščak: vulgi iudicium cum intellegentium iudicio non congruit Ci.

Opomba: Sinkop. pf. intellexti (= intellexisti): Pl., Ter., Ci. (Ep. ad Attic. 13, 32, 2); star. ind. pf. intellēgit: Lucr., cj. pf. intellegerint: S. (Hist. fr.), cj. plpf. intellexes: Pl.

kurator samostalnik
1. (skrbnik umetniških del) ▸ kurátor Kuratorji želijo na ogled postaviti približno 100 od 150 ohranjenih risb, ki so razpršene po različnih svetovnih zbirkah. ▸ A kurátorok célja, hogy a a világ különböző gyűjteményeiben szétszóródott, 150 fennmaradt rajzból körülbelül 100-at bemutassanak.

2. (pravni zastopnik) ▸ kurátor
Stečajno sodišče mora ob uvedbi stečajnega postopka imenovati pooblaščeno osebo (kuratorja) za uveljavljanje zahtevkov iz zavarovalnih pogodb. ▸ A fizetésképtelenségi bíróságnak a fizetésképtelenségi eljárás megindításakor ki kell jelölnie egy, a biztosítási szerződésekből eredő követelések érvényesítésére meghatalmazott személyt (kurátort).

nazor, nazor [ô] moški spol (-a …) die Anschauung, die Ansicht; (osebno prepričanje, miselnost) die Gesinnung
nazor, nazor o naravi Naturanschauung
verski nazor, nazor die Glaubenshaltung
svetovni nazor, nazor die Weltanschauung, das Weltbild
življenjski nazor, nazor die Lebensanschauung, Lebensauffassung, Lebenseinstellung
umetniški nazor, nazor die Kunstanschauung
biti vprašanje nazor, nazora eine Anschauungsfrage/Einstellungsfrage sein
imeti iste nazor, nazore [gleichgesinnt] gleich gesinnt sein

novorojenček samostalnik
1. (novorojeni otrok) ▸ újszülöttV porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.

palaestra -ae, f (gr. παλαίστρα)

1. borilnica, borišče, telovadnica: Pl., Varr., V., Cat., Mercurium (kip) in privatā palaestrā posuit Ci., palaestrā uti N. v borilnico zahajati, p. nitida, uncta O. (enalaga, ker so si nagi borilci mazali telesa z oljem); metaf. vadišče, šola za govorništvo: Ci. (De orat. 1, 98 ); šalj. o kurbišču (javni hiši): Pl., Tert.

2. meton. borjenje, borba, boriteljska (rokoborska) umetnost (spretnost), rokoborba, telovadba: periculum facere in palaestra Ter., ephebus palaestrae dare operam coepit N., discere palaestram Ci., palaestrae peritus Q.

3. metaf.
a) vaja, veščina, šola, umetnost: adiuvat palaestram = histrionem Ci., Phalereus non tam armis institutus, sed palaestrā Ci. ne po sodni praksi, ampak šolsko izobražen, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas sine nitore ac palaestra Ci., nitidum genus verborum, sed palaestrae magis et olei quam huius civilis turbae ac fori Ci., in quo non motus hic habeat palaestram quandam Ci. se ne kaže šolanost, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas, sine nitore ac palaestrā Ci. brez izpiljenosti in šolanosti, numerus … quasi quandam palaestram et extrema lineamenta orationi attulit Ci. določen umetniški pečat.
b) umetnost = umetno dejanje, umetni obrat, umetnija, trik: utemur eā palaestrā Ci. ep.

papir¹ moški spol (-ja …) das Papier, -papier (asfaltni Asphaltpapier, bambusov Bambuspapier, barvast Buntpapier, biblijski Dünndruckpapier, brusni Glaspapier, Schleifpapier, cigaretni Zigarettenpapier, časopisni Zeitungspapier, črtan Linienpapier, darilni ovojni Geschenkeinwickelpapier, dekoracijski Dekorationspapier, filtrirni Filtrierpapier, Filterpapier, Seihpapier, fini Feinpapier, fotografski Fotopapier, gofriran Prägepapier, indigov Indigopapier, industrijski Industriepapier, izolirni Isolierpapier, japonski Japanpapier, karbonski Karbonpapier, Durchschlagpapier, kartografski Landkartenpapier, katraniziran Teerpapier, konceptni Konzeptpapier, konopneni Hanfpapier, koordinatni Koordinatenpapier, kopirni Kopierpapier, kredni Kreidepapier, krep [Kreppapier] Krepppapier, lakmusov Lackmuspapier, lanen Leinenpapier, lepilni Klebpapier, logaritemski Logarithmenpapier, marmoriran Marmorpapier, metalizirani Metallpapier, milimetrski Millimeterpapier, naoljen Ölpapier, notni Notenschreibpapier, ofsetni Offsetpapier, okrasni Geschenkpapier, ovojni Einschlagpapier, Einpackpapier, Packpapier, Verpackungspapier, Umschlagpapier, Einwickelpapier, prerisovalni Pauspapier, pergamentni Pergamentpapier, pisarniški Büroschreibpapier, pisemski Briefpapier, pisemski z glavo Geschäftspapier, povoščen Wachspapier, razvijalni Entwicklungspapier, reagenčni Indikatorpapier, Reagenzpapier, rižev Reispapier, ročno izdelan Büttenpapier, rotacijski Rotationspapier, satasti Wabenpapier, satiniran Satinpapier, sljudni Glimmerpapier, smirkov Schmirgelpapier, Sandpapier, star Altpapier, strojepisni Schreibmaschinenpapier, surovi Rohpapier, svileni Seidenpapier, toaletni Klosettpapier, Klopapier, Toilettenpapier, transparentni Transparentpapier, usnjati Lederpapier, spojni Vorsatzpapier, visokosijajni Hochglanzpapier, za beležke Schmierpapier, za letalska pisma Luftpostpapier, za matrice Matrizenpapier, za meso Fleischeinwickelpapier, za peko Backpapier, za tisk Druckpapier, za umetniški tisk Kunstdruckpapier, za vreče Sackpapier, za zračne filtre Luftfilterpapier, z bruševino Holzschliffpapier, s poslovno glavo Geschäftspapier, z visokim sijajem Glanzpapier)
odpadni papir die Makulatur, das Altpapier
… papirja Papier-
(debelina die Papierstärke, izdelava die Papierherstellung, košček der Papierfetzen, der Papierschnitzel, list das Papierblatt, pola der Papierbogen, predelava die Papierverarbeitung, teža das Papiergewicht, vlaganje Papiereingabe, vrsta die Papiersorte)
figurativno papir vse prenese Papier ist geduldig
iz papirja aus Papier, Papier-
(ladjica das Papierschiffchen, avionček die Papierschwalbe)
na papir aufs Papier
vreči na papir (na hitro zapisati) aufs Papier werfen, hinwerfen
spraviti na papir zu Papier bringen
na papirju auf dem Papier (tudi figurativno)
blokada na papirju die Papierblockade
za papir für das Papier, Papier-
(koš der Papierkorb, les das Papierholz, nož das Papiermesser, škarje die Papierschere)
tanek kot papir figurativno papierdünn

pintor moški spol slikar; ameriška španščina gizdalin

pintor acuarelista akvarelist
pintor artista umetniški slikar
pintor de brocha gorda pleskar; ličar; mazač
pintor cubista kubistični slikar
pintor decorador sobni slikar
pintor escenógrafo gledališki dekorater
pintor paisajista krajinar
pintor de retratos, pintor retratista portretist

poklic moški spol (-a …) der Beruf (čudovit Traumberuf, deficitaren Mangelberuf, drugi Zweitberuf, igralski Schauspielerberuf, modni Modeberuf, pedagoški Lehrberuf, stranski Nebenberuf, učiteljski Lehrerberuf, umetniški Künstlerberuf, zdravstveni Heilberuf)
svobodni poklic freier Beruf
… poklica Berufs-
(izbira die Berufsfindung, die Berufswahl, opis das Berufsbild, opravljanje die Berufsausübung, prepoved opravljanja das Berufsverbot, svobodna izbira die Berufsfreiheit)
opravljati poklic einen Beruf ausüben
mojstrsko obvladanje poklica das berufliche/fachliche Können
izučiti se drugega poklica umlernen
brez poklica berufslos
o poklicu über den Beruf
predstava o poklicu das Berufsbild
po poklicu von Beruf
po osnovnem poklicu von Haus aus
v poklic in den Beruf
usmerjen v poklic berufsorientiert, (nanašajoč se) berufsbezogen
delo v poklicu die Berufsarbeit
v poklicu im Beruf, im Berufsleben
v drugem poklicu berufsfremd
v svobodnem poklicu freiberuflich
nasledniki v poklicu der Nachwuchs
skrb za naslednike v poklicu die Nachwuchsförderung
za poklic für den Beruf
… za poklic Berufs-
(izobrazba die Berufsbildung, Berufsausbildung, sposobnost die Berufseignung)
narediti za poklic professionalisieren, zum Beruf machen

polèt vuelo m ; fig brío m , ímpetu m ; (duhá) elevación f

med poletom en (ali durante el) vuelo
polet brez pristanka non stop vuelo m
polet fantazije vuelo m de la imaginación
umetniški polet inspiración f, estro m
polet čez ocean vuelo transoceánico
jadralni (rekordni, spustni, višinski) polet vuelo m a vela (record, planeado, de altura)
pripravljen za polet preparado para volar

popredmeten pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (razosebljen) ▸ tárgyiasult
Pesnikova poezija odpira vprašanja o smislu življenja v današnji čedalje bolj razčlovečeni in popredmeteni družbi. ▸ A költő költészete kérdéseket vet fel az élet értelméről a mai, egyre inkább dehumanizált és tárgyiasult társadalomban.
V primerjavi s hladno, brezosebno popredmeteno tehnologijo je svetla točka družbenih omrežij ta, da so organska, da se rojevajo, rastejo, razvijajo in ugašajo. ▸ A hideg, személytelen, tárgyiasult technológiához viszonyítva a közösségi hálózatok jó oldala az, hogy organikusak, hiszen megszületnek, növekednek, fejlődnek és eltűnnek.

2. (prikazan konkretno) ▸ tárgyiasult
Spet me izdaja ljubezen do starin, patine, popredmetenih zgodb lastnikov. ▸ Ismét elárul engem a a régiségek, a patina, a tulajdonosok tárgyiasult történetei iránti szeretetem.
Kulturni kapital se v popredmeteni obliki odraža v kulturnih dobrinah, npr. kot knjige, slovarji, umetniški proizvodi ali glasbeni instrumenti. ▸ A kulturális tőke tárgyiasulása a kulturális javak, például könyvek, szótárak, művészeti termékek vagy hangszerek formájában testesül meg.

predmet¹ [ê] moški spol (predméta …) der Gegenstand; das Stück, prodajni: der Artikel, die Ware; izdelek: die Ware, die Arbeit (emajliran Emaillearbeit)
leteči predmet das Flugobjekt
(darilni Geschenkartikel, drobni Kleinartikel, družinski Familienstück, razstavljeni Ausstellungsgegenstand, leseni Holzware, muzejski Museumsstück, iz litega železa [Eisengußware] Eisengussware, za zbiralce Sammlerstück, razstavljeni Ausstellungsstück, reklamni Werbeartikel, umetniški Kunstgegenstand, uporabni Gebrauchsgegenstand, Gebrauchsartikel, struženi Drechslerware, šaljivi Scherzartikel, ščetkarski Bürstenware)
cerkveni predmeti množina kirchliche Geräte, liturgische Geräte množina
pomorstvo naplavljeni predmeti množina das Strandgut

premieren pridevnik
1. (o umetniški predstavi) ▸ premier, bemutató, ősbemutatóNadaljevanka je svojo premierno uprizoritev doživela leta 1998, snemali pa so jo vse do 2004. ▸ A sorozatot 1998-ban kezdték vetíteni, és 2004-ig forgatták.
Film je na premiernih predvajanjih zaslužil 30,5 milijona dolarjev. ▸ A film a bemutatókon 30,5 millió dollárt hozott.
Od svojega premiernega predvajanja naprej je MTV močno spreminjal glasbeno industrijo. ▸ Indulása óta az MTV forradalmasította a zeneipart.

2. v športnem kontekstu (o nastopu ali dosežku) ▸ bemutatkozó, elsőSeverni Irci so v svojem premiernem nastopu na evropskem prvenstvu prišli do prve zmage. ▸ Észak-Írország megszerezte első győzelmét az első Európa-bajnokságán.
Malce nerealna so namreč pričakovanja javnosti, ki od nas že v premierni sezoni zahteva vrh. ▸ Kissé irreálisak a közönség elvárásai, amelyek már az első idényben csúcsteljesítményt céloznak meg.
Svoj potencial je potrdil maja letos s premierno kolajno na velikih tekmovanjih. ▸ Idén májusban megerősítette a benne rejlő lehetőségeket, amikor megnyerte első érmét egy nagy versenyen.
Premierna zmaga v karieri je bila zame najlepša. ▸ Pályafutásom első versenyének megnyerése volt a legszebb dolog számomra.

3. (o izdelku) ▸ bemutató, premier
Domačim obiskovalcem je bila najbolj zanimiva nemška premierna predstavitev strežnika SQL Server 7.0. ▸ A hazai látogatók számára a legérdekesebb az SQL Server 7.0 németországi bemutatója volt.
Takoj po premierni predstavitvi je postalo jasno, da gre še za eno od tistih hitrih jadrnic, ki jih bo treba na regatah premagovati. ▸ Amint a premiert megtartották, világossá vált, hogy ez is egy olyan fürge vitorlás, amelyet majd le kell győzni a regattákon.
Tam bo na ogled približno 170 plovil, od tega vsaj 5 povsem premiernih. ▸ A kiállításon mintegy 170 hajó lesz látható, köztük legalább öt vadonatúj.

proizvòd (-óda) m prodotto; ekst. bene; pren. opera:
finalni (končni) proizvod prodotto finito
industrijski (tovarniški), serijski proizvod prodotto industriale, prodotto di serie
kovinski, mlečni, tobačni proizvodi prodotti metallici, latticini, tabacchi
proizvodi za široko potrošnjo beni di consumo
kmetijski, obrtni proizvodi prodotti agricoli, dell'artigianato
literarni, umetniški proizvod opera letteraria, artistica
ekon. bruto domači proizvod, BDP prodotto interno lordo, PIL

pujanza ženski spol moč, sila, oblast; udarna sila

pujanza artística umetniški polet

roman moški spol (-a …) der Roman (detektivski Kriminalroman, Detektivroman, doktor Arztroman, domovinski Heimatroman, doživljajski Erlebnisroman, družbeni Gesellschaftsroman, družinski Familienroman, grozljivi Gespensterroman, kriminalni Kriminalroman, ljubezenski Liebesroman, pogrošni Schundroman, pustolovski Abenteuerroman, razvojni Entwicklungsroman, s ključem Schlüsselroman, v nadaljevanjih Fortsetzungsroman, v pismih Briefroman, v prvi osebi Ichroman, v verzih Versroman, trivialni Trivialroman, umetniški Künstlerroman, utopični Zukunftsroman, vaški Dorfroman, viteški Ritterroman, vojni Kriegsroman, vzgojni Bildungsroman, Erziehungsroman, zgodovinski Geschichtsroman)
kot roman romanartig, romanhaft
… romana Roman-
(bralec der Romanleser, junakinja die Romanheldin, junak der Romanheld, lik iz die Romangestalt, die Romanfigur, pisec der Romanschriftsteller, der Romanautor)
v obliki romana in Romanform
romani množina das Romanwerk
… romanov Roman-
(bralec der Romanleser, branje die Romanlektüre)

sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer

skupína groupe moški spol , groupement moški spol

v skupini dans le groupe
v skupinah en (ali par) groupes
armadna skupina groupe d'armées
delovna skupina groupe de travail, équipe ženski spol
krvna skupina groupe sanguin
skupina soglasnikov combinaison ženski spol de consonnes
vodja skupine chef moški spol de groupe
pripadati politični (umetniški) skupini appartenir à un groupe politique (artistique)
tvoriti skupino former un groupe

slikár, slikárka pintor m , -ra f

slikar krajin paisajista m
umetniški slikar pintor artista
sobni slikar pintor decorador
slikar s tempero pintor al temple; templista m

stalni dirigent stalna zveza
(umetniški vodja) ▸ állandó karmester