Franja

spékulum medicina speculum, pl -s, specula

spékulum za uho ear speculum

srédnji middle; central

srédnji stan middle classes pl, ZDA white-collar section of the population
srédnja pozicija central position
Srednja Amerika Central America
Srednja Nemčija Central Germany
srédnji vek Middle Ages pl
Srednja Azija Central Asia
srédnja črta šah middle line (fourth or fifth rank on a chessboard)
srédnja stvar intermediate thing, something between
srédnja teža middleweight
srédnje uho middle ear
vnetje srédnjega ušesa inflammation of the middle ear
srédnji čas mean time
srédnja kakovost medium quality
srédnji kos middle piece, central portion
srédnja stopnja (šole) last three classes (classes 5, 6 and 7) of an elementary school
srédnji spol gramatika neuter (gender)
srédnja šola secondary school, ZDA high school
srédnji napadalec šport centre forward
srédnji igralec centre, ZDA center
srédnja pot middle course, mean, compromise
kreniti po srédnji poti to adopt a middle course
srédnji val (radio) medium wave
srédnja vrednost mean (value), average
izračunati srédnjo vrednost to calculate an average
Srednja Evropa Central Europe
Srednji Vzhod the Middle East
srédnja žetev average crop

srédnji du milieu, médian, central, intermédiaire, moyen , (spol) neutre

Srednja Amerika (Evropa) l'Amérique (l'Europe) centrale
srednja cena prix moyen
srednja kakovost qualité moyenne (ali courante)
srednja plača salaire moyen
srednji človek homme moški spol de la rue (ali ordinaire, moyen, quelconque, médiocre)
srednja pot (figurativno) le moyen terme, le juste milieu
srednja proga (šport) demi-fond moški spol
tekač na srednje proge coureur moški spol de demi-fond
srednji sloji les classes moyennes
srednja stopnja (posebno šole) second degré, classes moyennes
srednja stvar chose ženski spol intermédiaire
srednja teža (boks) poids moyen
srednje uho (anatomija) oreille moyenne
srednji val (radio) onde moyenne
srednja vrednost valeur moyenne

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

srédnji medio; mediano; central; del centro; intermedio

srednje starosti de mediana edad
srednja kakovost calidad f media
srednji napadalec (šp) delantero m centro
Srednja Amerika América f Central, Centro-América f
Srednja Evropa Europa f Central
srednja pot (fig) término m medio
srednja pot je najboljša pot en buen medio está la virtud
srednja proga (šp) medio fondo m
tek na srednji progi carrera f de medio fondo
tekač za srednje proge corredor m de medio fondo
srednji stan clase f media
srednja stopnja segundo grado m, (šola) grados m pl intermedios
srednja stvar cosa f intermedia
srednja teža (šp) peso m medio
srednje uho (anat) oído m medio
srednji val (radio) onda f media
srednja velikost tamaño m medio
vnetje srednjega ušesa otitis f media
srednja šola escuela f primaria superior
srednja vrednost valor m medio

svinjsk|i (-a, -o)

1. schweinern, Schweins-, Schweine-, Sau- (jazbec živalstvo, zoologija der Schweinsdachs, makak živalstvo, zoologija der Schweinsaffe, pastir der Sauhirt, rilec der Schweinerüssel, vrat der Schweinkamm, zrezek das Schweineschnitzel, želodec Saumagen, glava der Schweinskopf, krača die Schweinshaxe, mast das Schweinefett, noga der Schweinsfuß, pečenka der Schweinebraten, trakulja živalstvo, zoologija der Schweinebandwurm, uš živalstvo, zoologija die Schweinelaus, uho das Schweinsohr)
svinjska riba/ribica der Lachsschinken

2. figurativno (umazan) dreckig; (usran) saumäßig, säuisch, schweinisch; (strašen) Sau- (mraz die Saukälte, delo die Sauarbeit)
svinjsko vreme das Sauwetter, Dreckwetter, Mistwetter
svinjsko … sau-
(mrzlo saukalt, slab sauschlecht, težak sauschwer)

ščitnik¹ moški spol (-a …) der Schutz, der Schützer (za golen Schienbeinschutz, gumijast Gummischutz, za koleno Knieschützer, Knieschutz, za uho Ohrenschützer, robni Kantenschutz, za roko Handschutz, Handschützer, za verigo Kettenschutz, za komolec Ellbogenschützer, za nogo Beinschutz, za obraz Gesichtsschutz, za oči Augenschutz, za vrat Halsschutz, tilnični Nackenschutz); pri varjenju: der Schutzschild; pločevina: das Schutzblech; iz blaga: der Schoner (za rokave Ärmelschoner), za pohištvo: der Schonbezug
ščitnik za oči der Schirm, der Augenschirm
ščitnik za kolena das Knieleder, die Kniegamasche
ščitnik za prst die Fingerkappe

šepetáti chuchoter, susurrer, murmurer; souffler

šepetati komu kaj na uho chuchoter quelque chose à l'oreille de quelqu'un

šepetáti, šépniti cuchichear; susurrar

šepetati komu na uho hablar al oído, decirle a alg a/c al oído

šepétati šépniti to whisper

šepétati, šépniti s kom, komu to whisper to someone; to speak below one's breath
šepétati, šépniti komu na uho to whisper in someone's ear
šepetajoč whispering

šivánka (-e) f ago (da cucito):
vdeti šivanko infilare l'ago
uho šivanke cruna dell'ago
blazinica za šivanke cuscinetto portaspilli
poprijeti se šivanke imparare l'arte del sarto
pren. iskati šivanko v senu cercare un ago in un pagliaio
pren. sedeti (kakor) na šivankah stare sulle spine
pren. nastala je taka tišina, da bi slišali šivanko pasti non si sentiva volare una mosca

šivankin (-a, -o) Nadel- (čipka die Nadelspitze, uho das Nadelöhr)

šivánkin (-a -o) adj. di, dell'ago:
pren. bibl. iti skozi šivankino uho passare per la cruna dell'ago

škárje (-rij) f pl.

1. forbici; cesoie:
konica, uho škarij la punta, l'anello delle forbici
kleparske, vrtnarske škarje cesoie da carrozziere, da giardiniere
krojaške, frizerske škarje forbici da sarto, da parrucchiere
ovčje škarje tosatrice
teh. škarje za živo mejo tosasiepi
škarje za rezanje pločevine cesoiatrice
pren. škarje cenzure le forbici della censura

2. zool. chela

3. ekon. forbice:
škarje cen, plač la forbice dei prezzi, dei salari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filmu škarje ne bi škodile la pellicola avrebbe bisogno di una bella sforbiciata
imeti škarje in platno v rokah tenere il coltello dalla parte del manico
šport. narediti škarje fare una sforbiciata
avt. priti v škarje invadere la corsia opposta (provocando uno scontro)

udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

udáriti ob to strike against, to bump against
nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
rahlo udáriti to tap, to dab
udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
udaril me je v obraz he struck me in the face
udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
udáriti po prstih to rap
udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
on je prvi udaril he was the first to strike
strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
ura je ravno udarila dve it has just struck two
kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
udáriti takt to beat (the) time
udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
s pestjo je udaril po mizi he pounded the table

ujéti (ujámem)

A) perf.

1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto

B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo

4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde

ušesa [é] ➞ → uho

ušésce (-a) n dem. od uho orecchietta

ušések (-ska) m dem. od uho glej ušesce

vléči to draw, to drag; to pull, to haul; to lug; to trail; to stretch; (mrežo) to trawl; (po blatu) to draggle; (ladjo) to take in tow; (zavlačevati) to protract

vléči se to drag (oneself); to trail; (zaostajati) to straggle; (zavlačevati se) to drag on; (težko hoditi) to trudge
vléči noge za seboj pri hoji to scuff
vléči vrv to haul at a rope
to bo vleklo (figurativno) this will be a point of attraction
vléči koga za nos (figurativno) to make a fool of someone, to lead someone by the nose
vléči na uho (figurativno) to listen to
krilo se ji vleče po tleh her skirt trails on the ground
ta dimnik ne vleče this chimney does not draw
tukaj vleče (je prepih) there is a draught here, it is draughty here
vléči na zeleno (barvo) to incline to green
vléči dreto (smrčati) to snore
prav nič me ne vleče, da bi šel I don't feel the least urge to go
vojna se vleče the war is dragging on