Franja

study² [stʌ́di] prehodni glagol
učiti se (česa), študirati; skrbno, natančno preučevati; brati; poskušati se naučiti na pamet (vlogo); pripravljati se za izpit (iz česa); pazljivo ogledovati, opazovati; posvetiti pozornost (čemu), paziti (na kaj); prizadevati si, skušati ugoditi (komu)
neprehodni glagol
študirati, baviti se s proučevanjem; učiti se
zastarelo razmišljati, premišljati, iskati; prizadevati si, truditi se, vzeti si za cilj

to study for the bar študirati pravo
to study the ground preučevati teren
to study a part študirati, učiti se na pamet vlogo
to study s.o. uganiti želje kake osebe
he studied for an excuse iskal je izgovor

uganj|evati (-ujem) uganiti raten ➞ → ugibati

uganjeváti (-újem) imperf. glej uganiti | uganjevati

ugiba|ti (-m) uganiti raten; figurativno herumrätseln, herumraten, mutmaßen, rätseln

venir* [vənir] verbe intransitif priti, prihajati; segati do

ne pas venir ne priti, izostati
venir en courant priteči
venir en voiture pripeljati se
venir voir quelqu'un obiskati koga
faire venir le médecin poklicati zdravnika
faire venir quelque chose naročiti si kaj
venir chercher quelque chose, quelqu'un priti po kaj, po koga
l'année qui vient prihodnje leto
les générations à venir bodoče generacije
il vient d'arriver pravkar je dospel
vient de paraître pravkar izšlo
s'il venait à pleuvoir če bi slučajno deževalo
il me vient à l'épaule on mi sega do rame
venir à bout de uspeti, triumfirati nad
venir à son but doseči svoj cilj
venir à bien posrečiti se, uspeti, dobro se končati
en venir aux mains spopasti se, spoprijeti se, stepsti se
en venir à bout de quelqu'un hitro opraviti s kom
venir à point ravno prav priti
en venir là odločiti se za to
en venir à la force uporabiti silo
venir au monde; au jour priti na svet, zagledati luč sveta, roditi se
venir à l'esprit; à l'idée priti na misel
venir à rien propasti, propadati
en venir à priti do
ou en voulez-vous venir? na kaj merite? kaj pravzaprav hočete (reči)?
laisser venir čakati, ne da bi se mudilo kaj ukreniti
voir venir čakati, preden kaj ukrenemo; uganiti namere
ne faire qu'aller et venir neprestano hoditi sem in tja; odpotovati pogosto za krajši čas
se faire bien venir (de) pridobiti si naklonjenost, priljubiti se (pri)

wrong³ [rɔŋ] prislov
neprav, nápak, narobe, pogrešno, lažno

to act wrong ne delati prav, napačno delati
to get it wrong (z)motiti se, napačno razumeti
to get in wrong with s.o. ameriško, pogovorno lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebe
to go wrong iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; trgovina slabo iti; tehnično slabo funkcionirati, biti pokvarjen
to get s.o. in wrong with spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga pri
our plans went wrong naši načrti so šli po vodi
your watch is wrong vaša ura ne gre prav (točno)
to guess wrong napak uganiti, krivo zadeti

zadéti (cij) dar en el blanco, hacer blanco (v en)

pravo zadeti acertar; (pri borilstvu) tocar; (o krogli) dar en
zadeti v živo tocar en lo (más) vivo; (uganiti) adivinar
ne zadeti (pri streljanju) errar el tiro, no hacer blanco, fig no acertar
dobro zadeti (= imeti srečo) tener suerte
dobro ste zadeti (foto) su retrato de usted está muy parecido
koga zadene krivda (za to)? ¿quién tiene la culpa (de ello)?
to zadene tebe eso se refiere a ti, fam eso va por ti
zadet od strele herido (ali alcanzado) por el rayo
zadeti žebljico na glavico dar en el davo (ali en la yema)

zájec (-jca) m

1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
lov na zajce caccia alla lepre
slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
teči kot zajec correre come una lepre
gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

2. pejor. coniglio:
prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

3. cavastivali, tirastivali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)

žèlja ž
1. želja: skrovita želja skrita želja; snade me želja obšla me je želja; ispunjena želja za boljim životom; ispuniti svaku najmanju -u; pogoditi -u prijatelja uganiti prijateljevo željo
2. zaželena: oj, dodi, Zule, dodi, željo moja
3. volja, želja: posljednja želja

žêlja desire, wish; request; (hrepenenje) longing, yearning, craving, hankering, yen; (pohlep) cupidity, avidity, greed, greediness; (čestitka) congratulation

na žêljo trgovina if desired, on request
po žêlji as (ali if) requested, according to one's wish
na izrecno žêljo at the express wish (of)
dobre (slabe) žêlje pl good (bad) wishes pl
na splošno žêljo by general request
na žêljo g. X-a at the request (ali by desire) of Mr. X.
po moji žêlji in accordance with my wishes
moja srčna žêlja my heartfelt wish
pobožna žêlja (figurativno) pious hope (ali wish)
vroča žêlja ardent desire
to je moja edina žêlja it is the only thing I wish for, it is my only wish
naj bo po vaši žêlji! let it be as you wish!
izraziti žêljo to express one's desire
to so pobožne žêlje (figurativno, pogovorno) that's a piece of wishful thinking
od (dobrih) žêlja še nihče ni bil sit if wishes were horses beggars might ride
imeti žêljo to entertain a wish
vse je šlo (se je izšlo) po mojih žêljah everything turned out the way I wanted
to je bila le moja pobožna žêlja (figurativno) that was only my wishful thinking
uganiti žêlje koga to anticipate someone's wishes
ne morem ustreči tvoji žêlji I cannot comply with your wish
treba je znati brzdati svoje žêlje one must learn to cut one's coat according to one's cloth
izpolniti žêljo to satisfy a desire

μαντεία, ion. -τηίη, ἡ, μαντεῖον, τό, ion. -τήιον in μάντευμα, ατος, τό (μαντεύομαι) 1. prorokovanje, dar prorokovanja, proroški duh μαντείας ἔδει, τάδε μαντείας ἄξια πολλῆς zato je treba posebnega proroškega duha, μαντείας δεῖται ὅ τι ποτὲ λέγεις težko je uganiti. 2. prorokba, božji izrek. 3. proročišče.

χανδάνω [Et. aor. ἔ-χαδ-ον, lat. pre-hendo, slov. gadati, gadam; uganiti (iz u-gad-niti), nem. ver-gessen (got. bi-gitan, najti). – Obl. fut. χείσομαι, aor. ἔχαδον, χάδον, inf. χαδέειν, pf. κέχανδα, plpf. κεχάνδει] obsegam, držim, imam prostora za ἕξ μέτρα χάνδανε κρητήρ; objemam, χόλον zatajim, prikrijem jezo, τρὶς μὲν ἤυσεν ὅσον κεφαλὴ χάδε φωτός kolikor je mogel usta odpreti (= na vse grlo); ὥς οἱ χεῖρες ἐχάνδανον ἀμφιβαλόντι kolikor je mogel z rokami obseči, οὐδὸς ἀμφοτέρους ὅδε χείσεται bo imel prostora za oba.

дух m duh; razpoloženje; pogum; (lj.) vonj; dih;
быть в духе biti dobro razpoložen, biti dobre volje;
пасть духом obupati;
поднять д. vzdigniti razpoloženje, moralo;
собраться с духом zbrati se; odločiti se;
у меня д. захватывает sapo mi jemlje;
злой (нечистый) д. hudič;
святым духом узнать (šalj.) uganiti, zvedeti bogve kako;
во весь д. (что есть духу) na vso moč, na vse kriplje;
у него нет духу nima poguma;
быть на духу (zast.) biti pri spovedi;
как на духу (zast.) odkrito;
дух вон у кого umrl je, izdihnil je;
одним духом v dušku;
перевести д. oddahniti si;
испустить д. umreti;
о нём ни слуху, ни духу o njem ni ne duha ne sluha;
чтоб духу не было naj pri priči izgine

улавливать, уловить (z)loviti, ujeti; opažati, opaziti;
у. сходство zadeti podobnost;
у. смысл uganiti smisel