Franja

Zadetki iskanja

  • render1 [réndə]

    1. prehodni glagol
    vrniti, povrniti, dati nazaj, nadoknaditi; izročiti, predati (komu kaj); odstopiti (to komu kaj)
    polagati, položiti, dati račun (o čem)
    figurativno dati komu zadoščenje; dati povod; plačati davek; nuditi, dati (pomoč); izkazati (čast); (pred predikativnim pridevnikom) napraviti, povzročiti, spremeniti, (umetniško) predstaviti, prikazati, prevesti (into v)
    glasba izvesti, odigrati; izraziti, ponoviti
    tehnično stopiti (salo); ometa(va)ti

    2. neprehodni glagol
    poplačati, dati plačilo

    to render an account of dati račun (obračun) o
    render to Caesar the things that are Caesar's dajte cesarju, kar je cesarjevega
    to render (down) fat stopiti mast
    to render different interpretations of a passage različno tolmačiti neko mesto
    to render evil for evil vračati zlo za zlo
    to render good for evil povrniti dobro za zlo
    to render a judgment izreči sodbo
    to render into French prevesti v francoščino
    to render a name famous proslaviti (neko) ime
    to render obedience ubogati, pokoriti se
    to render a service napraviti (izkazati) uslugo
    to render thanks zahvaliti se
    to render tribute izkazati priznanje (za zasluge)
    to render s.o. wiser napraviti koga pametnejšega, spametovati koga
    age rendered him peevish starost ga je naredila sitnega, prepirljivega
    the painter has not rendered the expression of the face slikar ni pogodil (zadel) izraza obraza
    success rendered him impatient uspeh ga je napravil nestrpnega
    to render up nazaj dati; opustiti
  • réplique [replik] féminin kratek, živahen odgovor; ugovor; (umetnost) reprodukcija, kopija, originalu podobno delo; dvojnik

    une vivante réplique de son frère živa kopija svojega brata
    argument masculin sans réplique odločilen argument
    pas de réplique! nobenega ugovora!
    il n'y a pas de réplique à cela temu se ne da ugovarjati
    être sans réplique biti nesporen
    il existe plusieurs répliques de ce tableau je več kopij, reprodukcij te slike
    obéir sans réplique ubogati brez ugovora
    avoir la réplique facile biti odrezav
    prouver quelque chose sans réplique nespodbitno kaj dokazati
  • resist1 [rizíst] neprehodni glagol & prehodni glagol
    upirati se, upreti se, ustavljati se, ne poslušati, braniti se; nasprotovati, oponirati; preprečiti, zadržati, zaustaviti; ne popuščati

    to resist an attack upreti se napadu, braniti se pred napadom
    to resist frost upirati se mrazu, prenašati mraz
    to resist infection biti odporen proti infekciji
    to resist an order ne ubogati ukaza
    to resist temptation upirati se skušnjavi
    if you can resist a cigarette če se lahko uprete skušnjavi (kajenja) cigarete (se lahko odrečete cigareti)
    I cannot resist saying ne morem si kaj, da ne bi rekel
  • rigare

    A) v. tr. (pres. rigo)

    1. črtati; delati vreze (po površini)

    2. voj. vrezovati zavojice (v cevi)

    3. ekst. polzeti po

    B) v. intr.
    rigare diritto pren. ubogati
  • servilement [sɛrvilmɑ̃] adverbe servilno; klečeplazno, hlapčevsko

    obéir servilement ponižno, servilno, slepo ubogati
  • servitūs -ūtis, f (servus)

    1. suženjstvo, sužnost, sužnjevanje, položaj sužnja, suženjski stan, robstvo (poseb. politično), hlapčevstvo, hlapčevanje, podrejenost, služnost: ENN. AP. NON., NAEV. FR., CA. AP. GELL., TER., PETR., IUST., DIG. idr., servitus postremum omnium malorum CI., esse in servitute CI. sužnjevati, haberi in servitute T., ferre servitutem PL., pati servitutem PL., T., abducere, aliquem in servitutem abducere, addicere CI., liberi eorum in servitutem abduci ... non debuerint C., liberum corpus in servitutem addicere L., liberos, coniugos in servitutem abstrahi C., omnem Galliam ... perpetuae servituti subicere C., iniungere perpetuam servitutem civitatibus C., imponere alicui servitutem S. FR., afficere liberum populum servitute CI., asserere aliquem in servitutem L., SUET., mittere urbes in servitutem L., servitute oppressam civitatem tenere CI., servitute oppressas tenere Athenas N., patriam ... e servitute in libertatem vindicare N., Graeciam servitute liberare CI., depellere a civibus suis ... servitutis iugum CI., depellere a Syracusanis inveteratam servitutem N., eximere aliquem servitute L., exuere servitutem L., merces est auctoramentum servitutis CI.; v pl.: captivitates urbium et sublatis ingemitatibus servitutes ARN.

    2. metaf.
    a) služnost = podvrženost, podrejenost, podložnost, pokornost, pokorščina: PL., COL. idr., muliebris L. žene možu, officii CI. zavezanost dolžnosti pokorščine, iuris Q. zavezanost pokorščini zakonom (pokoriti se zakonom, ubogati zakone, držati se zakonov).
    b) služnost, servitút hiš, zemljišča idr., s služnostjo povezana obveznost, zavezanost, zadolženost, obremenjenost: ICTI. idr., servitute fundo imposita CI. EP., specus servitutis putat aliquid habere CI. EP.

    3. meton. (konkr.) sužnji, sužnjiki: servitus crescit nova H. (o ljubimcih neke deklice), ut servitutes opprimerent ARN.
  • stríkten estricto; riguroso; preciso

    striktno izvesti, izpolniti cumplir religiosamente (ali al pie de la letra)
    striktno ubogati obedecer estrictamente
  • suite [sɥit] féminin spremstvo, suita vladarjev ali odličnikov; spremljajoči služabniki; nadaljevanje, potek, posledica; vztrajnost; povezanost, zveza; vrsta, red; apartma v hotelu, sestoječ iz niza medsebojno povezanih sob; (lov) zasledovanje; musique suita

    à la suite de zaradi
    par suite zaradi tega
    de suite drug za drugim; takoj
    par suite de zaradi
    par la suite v nadaljevanju, pozneje
    dans la suite des siècles v teku stoletij
    trois jours de suite tri dni zaporedoma
    (commerce) sous suite de tous frais račun stroškov sledi
    et ainsi de suite in tako dalje
    tout de suite takoj, na mestu
    comme suite à, faisant suite à kot nadaljevanje, nadaljevaje, sledeč
    suite et fin nadaljevanje in konec
    (commerce) suite à votre lettre na vaše pismo
    suite- infinie neskončna vrsta
    esprit masculin de suite doslednost, logično mišljenje
    mots masculin pluriel sans suite besede brez zveze
    avoir de la suite dans les idées dosledno, (ironično) trmasto misliti
    donner suite nadaljevati; ugoditi, privoliti; ubogati
    entraîner quelque chose à sa suite potegniti, povleči kaj za seboj
    étudier avec suite vztrajno študirati
    faire suite à slediti
    le vote qui fit suite à cette proposition glasovanje, ki je sledilo temu predlogu
    marcher à la suite les uns des autres korakati drug za drugim
    se mettre à la suite d'une file d'attenle postaviti se v čakalno vrsto
    mettre de la suite dans sa conduite biti dosleden
    prendre la suite de quelque chose, de quelqu'un nadaljevati kaj, naslediti koga
    trois coups furent tirés à la suite padli so trije zaporedni streli
    traîner à sa suite vleči za seboj
  • svèt2 consejo m

    državni svet Consejo de Estado
    delavski svet consejo de obreros
    Evropski Svet Consejo de Europa
    hišni svet consejo de inquilinos
    kronski svet consejo de la corona
    nadzorni svet consejo de vigilancia
    ministrski svet Consejo de Ministros
    šolski svet consejo escolar, Consejo de Instrucción pública
    občinski svet ayuntamiento m, concejo m
    upravni svet consejo de administración
    Varnostni Svet (ZN) Consejo de Seguridad
    vojni svet consejo de guerra
    svet dati komu dar a alg un consejo; aconsejar a alg
    pomagati komu s svetom ayudar con su consejo a alg
    pomagati komu s svetom in dejanjem dar a alg el consejo y el vencejo
    ubogati (poslušati) svet kake osebe seguir el consejo de alg
    ne poslušati nobenih svetov no atender a consejos de nadie
    vprašati koga za svet pedir consejo a alg, consultar a alg, aconsejarse con alg, asesorarse con alg
    komur ni do sveta, se mu slabó obeta quien no oye consejo, no llega a viejo
  • tenu, e [tənü] adjectif držan

    tenu à zavezan za
    à l'impossible nul n'est tenu nihče ni zavezan storiti nekaj nemogočega
    vous êtes tenu d'obéir morate ubogati
    bien tenu negovan, urejen, v redu
    maison féminin mal tenue slabo vzdrževana hiša
  • tip2 [tip]

    1. samostalnik
    napitnina, darilce v denarju; (koristen) namig, informacija, nasvet (npr. glede izida pri dirkah, na borzi ipd.)

    the straight tip dober, pravi nasvet (namig)
    to take the tip ubogati nasvet
    I missed my tip spodletelo mi je, ni se mi posrečilo, izjalovilo se mi je

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    dati napitnino
    pogovorno dati nasvet (namig, informacijo)
    sleng dati

    to tip the waiter (with) a shilling dati natakarju šiling napitnine
    tipping prohibited napitnina ni zaželena (je prepovedana)
    tip me a bob sleng daj mi šiling
    to tip s.o. the wink skrivaj komu namigniti
    to tip s.o.'s mitt(s) ameriško izdati tajnost kake osebe, koga v sramoto spraviti, blamirati
    to tip off pogovorno pravočasno posvariti, opozoriti
  • tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

    la caja, el tambor bobnati
    tocar la campana zvoniti (z zvonom)
    tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
    tocar las consecuencias čutiti posledice
    tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
    tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
    tocar el piano igrati na klavir
    tocar todos los resortes vse sile napeti
    tocar la trompa trobentati
    le toca la mitad pripada mu polovica
    eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
    ¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
    se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
    ¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
    ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
    me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
    ¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
    ¡toquemos! velja! udarimo v roke!
    no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
    tocar a fuego zvoniti ob požaru
    tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
    tocar a misa zvoniti k maši
    tocar a muerto mrliču zvoniti
    tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
    a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
    en cuanto toca a mí kar se mene tiče
    tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
    el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
    tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
    tocárselas popihati jo, zbežati
    los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo
  • učìniti ùčinīm
    I.
    1. storiti, narediti: učiniti svoju dužnost, komu što na volju, komu uslugu; tko te je učinio starješinom
    2. izkazati: učiniti komu počast
    3. ustrojiti: učiniti kožu
    4. reči: riječ ne učini ni besedice rekel; iskapi čašicu, namršti se malo i učini
    5. učiniti duši mjesta narediti dobro delo; učiniti volju, po volji komu ubogati koga; učiniti očima na koga dati komu znamenje, pomigniti komu; učiniti od sebe (sebi) štogod izvršiti samomor; učiniti koga sretnem gl. usrećiti koga
    II. učiniti se
    1. narediti se: učiniti se bolesnim
    2. zazdeti se: učini mi se da si ti stariji; taj mi se prijedlog učini dobar
    3. učiniti se ašik zaljubiti se
  • uhó oreja f ; (sluh) oído m

    oslovsko uho (v knjigi) doblez m
    uho šivanke ojo m de la aguja
    notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
    vnetje srednjega ušesa otitis f media
    imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
    ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
    sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
    biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
    iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
    kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
    povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
    s povešenimi ušesi con las orejas gachas
    napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
    (po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
    (po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
    priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
    povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
    pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
    na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
    do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
    zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
    do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
    v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
    v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
    v uho naj me on piše! no hago caso de él
  • ukáz order; command; (odredba) ordinance

    na ukáz, po ukázu by order (of)
    do novega ukáza until further orders
    izpolnjevati ukáze to adhere to orders
    izdati ukáz to issue an order
    narediti kaj na ukáz to be under orders to do something
    ubogati ukáze to obey orders
  • upréti

    pogled v poner la mirada (ali clavar la vista) en
    upreti se oponerse; oponer resistencia a, resistir a; (ne ubogati) desobedecer, rebelarse, sublevarse
    to se mi upira esto me repugna
  • Wort, das, (-/e/s, Wörter/-e) beseda; Theologie Beseda; Wort zum Sonntag nedeljska pridiga; geflügeltes Wort krilatica; leere Worte prazne besede; das Wort führen imeti besedo, govoriti; das große Wort haben imeti glavno besedo; viele Worte machen veliko govoričiti (o); nicht viele Worte machen na kratko povedati; kein Wort verlieren über ne izgubljati besed o; kein Wort verstehen ne razumeti niti besedice; das letzte Wort haben imeti zadnjo besedo; das Wort verbieten vzeti besedo, prepovedati govorjenje; das Wort entziehen bei Diskussionen usw.: vzeti besedo; das Wort ergreifen spregovoriti; das Wort aus dem Mund nehmen vzeti besedo iz ust; das Wort im Munde herumdrehen obračati besede v ustih; ein gutes Wort einlegen reči dobro besedo (za); ein offenes Wort reden odkrito govoriti; daran ist kein wahres Wort na tem ni kančka resnice; jemandem/einer Sache das Wort reden izrecno se zavzeti za (koga/kaj);
    auf: aufs Wort hören ubogati na besedo; aufs Wort glauben verjeti na besedo;
    bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo;
    in: in Worten z besedami; ins Wort fallen pasti v besedo;
    mit: mit anderen Worten z drugimi besedami; mit einem Wort skratka; mit zwei Worten sagen povedati v dveh besedah; mit leeren Worten abspeisen odpraviti s praznimi besedami;
    nach: nach Worten ringen trudoma iskati besede;
    ohne: ohne ein Wort zu sagen brez besed;
    um: ums Wort bitten prositi za besedo;
    von: ein Mann von Wort mož beseda; ein Mensch von wenig Worten redkobeseden človek;
    zu: zu Wort kommen priti do besede; sich zu Wort melden javiti se za besedo, figurativ oglasiti se; zu (seinem/ihrem) Wort stehen držati besedo
  • отбиваться, отбиться (u)braniti se; odbi(ja)ti se;
    о. от дома zanemarjati dom; odreči poslušnost, ne več ubogati
  • струнка f strunica;
    стать в струнке slepo ubogati;
    это его чувствительная (слабая) с. to je njegova slaba stran;
    ходить по -ке у кого (перед кем) biti popolnoma podrejen komu