-
úča m, zval. ȗčo ljubk. učitelj
-
učeník m star. učitelj
-
umanista m, f (m pl. -ti)
1. humanist
2. ekst. proučevalec antične kulture, klasični filolog
3. šol. učitelj, profesor klasičnih jezikov in književnosti
-
виклада́ч -а́ ч., učítelj -a m., predavátelj -a m.
-
метр m
1. meter;
2. (zast.) učitelj
-
наставник m (zast.) učitelj, vzgojitelj;
классный н. razrednik (v gimn.)
-
наста́вник -а ч., predavátelj -a m., učítelj -a m., méntor -ja m., váruh -a m., skrbník -a m.
-
объездчик m gozdni čuvaj (na konju); učitelj, dreser konj (za vožnjo, jahanje)
-
преподаватель m učitelj, profesor (v višjih razredih osnovne šole ter v gimnaziji in strokovnih šolah)
-
учитель m učitelj; idejni vodja
-
учи́тель (вчи́тель) -я ч., učítelj -a m.
-
aio m (pl. ai) vzgojitelj, domači učitelj
-
arēnārius 3 (arēna)
1. peščen: lapis Serv., Cass. peščenjak.
2. za igrišče namenjen: pila Isid.
3. za boje v amfiteatru namenjen (prim. arēna 2. d): fera Amm. Od tod subst.
a) arēnāria -ae, f(sc. fodīna) peščena jama, peščenek: Varr., Ci.; pl. tudi heterogen. arēnāria -ōrum, n.; Vitr.
b) arēnārius -iī, m α) učitelj začetnega računstva (ker so številke pisali na tablo, posuto s peskom): Ter. β) borec v amfiteatru, gladiator: Petr., Dig.
-
ayo moški spol vzgojitelj; domači učitelj
-
ayudante moški spol pomožni uradnik, pomočnik, asistent, pomožni učitelj
ayudante de campo pribočnik, adjutant
-
batallador moški spol bojevnik, borec; učitelj borjenja
-
canoniste [-nist] masculin učitelj ali poznavalec cerkvenega prava
-
catēchista -ae, m (gr. κατηχιστής) učitelj verouka, katehet: Hier.
-
cavallerizzo m (f -za)
1. jezdec, jahač, jahačica
2. učitelj jahanja; dreser konj
-
Chemielehrer, der, učitelj kemije