Franja

u. W. (= unseres Wissens) kolikor nam je znano

Ü-Wagen vozilo za prenose

u. Z. (= unserer Zeitrechnung) našega štetja, po našem štetju

ù zdrāvlje! na zdravje!

ú zlī čȁs prisl. ob nepravem, času

ȕ zoru prisl. ob svitu

u. zw. (= und zwar) in sicer

v. u. (= von unten) od sp. (od spodaj)

v. u. Z. (= vor unserer Zeitrechnung) pr. n. št. (pred našim štetjem)

в (у) прийм., v predl.

соответственно у skladu, temu primerno;
действовать с. приказу delati po ukazu

спрашиваться у кого (za)prositi (za dovoljenje); zahtevati;
ушёл неспросясь odšel je brez dovoljenja;
с него слишком много спрашивается od njega preveč zahtevajo;
за это с тебя спросится (brezos.) za to boš odgovarjal

у (в) прийм., v predl.

áli o ; (pred o) u, ú ; (toda) pero ; (če) si

ali pa o bien
ta ali oni este u otro
ali ... ali o... o
ali, ali ¡o una cosa u otra!; fam ¡lo toma o lo deja!
ni nobenega ali no hay alternativa
ne vem, ali (če) bom utegnil no sé si tendré tiempo

med predl.
I. s akuz.
1. među: stisniti rep med noge; iti med ljudi
ići medu ljude
2. u, među: polhi spadajo med glodavce
puhovi idu u red glodavaca, pripadaju redu glodavaca
II. s instr.
1. među: hiša stoji med drevjem; pot pelje med njivami
put vodi među njivama
2. kod, među: bolezen se pojavlja med otroki
bolest se javlja kod djece, dece
3. medu, od: ta jabolka so med najboljšimi
ove jabuke spadaju među najbolje, ove su jabuke jedne od najboljih
4. između: otroci med petim in desetim letom; med ostalim
izmedu ostaloga
5. za vrijeme, vreme: zaspati med poukom; okupacijo; med drugo svetovno vojno
6. uz: doraščati med trdim kmečkim delom
rasti uz naporan seljački rad
7. u: dati knjigo med ljudi
rasturiti knjigu u narod
8. preko: med letom
preko godine
9. među, od: najboljši med njimi

o predl. s lok.
1. o: pisati o dogodku; misliti o problemu; peti o ljubezni; še besedo dve o našem gospodarstvu
još riječ dvije o našoj privredi; knjiga o lepem vedenju
2. kazuje vrijeme: o binkoštih
o Duhovima, o veliki noči
o Uskrsu; o petih popoldne
u pet poslijepodne; o pravem času
u zgodan čas, na vrijeme
3. u: dvomiti o resničnosti njegovih besed
sumnjati u istinost njegovih riječi (re-)

ob predl.
1. s akuz. na, o, oko: kača se je ovila ob palico
oko štapa; zaiti ob rob
zalutati na rub, na ivicu; zadeti ob kamen
udariti o kamen; treščiti ob tla
tresnuti o zemlju; vol se drgne ob drevo
vo se češe o drvo; preproga je ob barvo
ćilim izgubi boju; biti ob pamet
sići s uma; biti ob službo
izgubiti službu
2. s lok. o, uz, na duž, uzduž, pored, u, pokraj: meč mu visi ob boku; ob njem se počuti dobro
uza nj se osjeća (-se-) dobro, sigurnom; Bistrica ob Sotli
Bistrica na Sutli; hoditi ob palici
hodati pomoću štapa; drevored ob reki
aleja uz rijeku, duž rijeke (re-); živeti ob kruhu in vodi; hoditi ob reki
hodati uzduž rijeke; hiša stoji ob potoku
kuća stoji kraj potoka; stala je ob njem kot kip
stajala je pored njega kao statua; ob šestih
u šest sati; zvrstili so se ob tribuni
svrstali se pokraj tribune; ob torkih
utornikom, ob sobotah
subotom

pri predl. s lok.
1. pri, kod: stati pri oknu; ti predmeti so se našli pri njem; morda imate pri sebi svinčnik; pri izboru teksta se je prevajalec oziral na okus občinstva; biti pri roki
naći se pri ruci; ta problem mu je pri duši; ostati pri svoji trditvi; posekati drevo pri korenini; riba smrdi pri glavi; pri delu in zabavi ohraniti mero; oče je bil pri volji; biti pri denarju; biti pri sebi; biti pri zdravi pameti; Dol pri Ljubljani
2. na: pri slovesu
na rastanku; ne vem, pri čem sem
ne znam na čemu sam
3. kod: bitka pri Stalingradu; turški poraz pri Sisku 1953; gostilna Pri vitezu
4. u: pri temi hoditi okrog; pri belem dnevu
usred bijela dana; pri takem neredu se ne more delati; pri taki bedi; pri vsem tem; pri tvojih letih bi lahko bil pametnejši
u tvojim godinama mogao si biti pametniji
5. kraj: sedeti pri ognju
6. uz: pri vsem bogastvu niso srečni
7. oko, okolo: sedaj je pri dvanajstih letih
8. za: pri mizi se vedi lepo
za stolom se vladaj pristojno
9. ali si kaj pri času imaš li vremena; pri priči da mi izgineš
smjesta, odmah da se izgubiš; pri moji veri
vjere mi; pri moji duši
duše mi

tréma [trema] masculin, grammaire dve piki na samoglasnikih e, i, u, ki značita, da se predstoječi samoglasnik izgovarja posebej (npr. naif, izg. [naif]; aiguê, izg. [egü])

v predl., в прийм., у прийм.