Franja

Zadetki iskanja

  • drág dear; (necenén) expensive; dear; costly

    drág kamen a precious stone
    drága večerja an expensive dinner
    dráge volje willingly, readily; with a good grace
    knjiga je drága the book is expensive (ali dear)
    moj drági! my dear!
    drági moj prijatelj! my dear friend!
    vino je tu zelo drágo wine is very dear here
    drágo mi je I am glad (ali pleased)
    napravite, kot Vam je drágo do as you like, do just as you please
    če ti je življenje drágo if you value your life
    karkoli ti je drágo anything you like
    to mi je predrago this is too expensive for me
    to je eden najdražjih hotelov v Parizu it is one of the most expensive hotels in paris
    vrnil sem mu milo za drágo I paid him in his own coin, I gave him tit for tat; I got even with him
    to je tisto, kar mi je najdražje na svetu that is what I hold dearest on earth
    drágó prodajati to sell dear
    to te bo drágó stalo it will cost you dear
    drágó je to plačal he paid dear for it
    to mi bo drágo plačal I'll take it out of him, I'll make him pay dearly (ali dear) for it
  • drág cher, d'un prix élevé, coûteux, dispendieux; cher, chéri, bien-aimé

    drag kamen pierre ženski spol précieuse, pierrerie ženski spol, gemme ženski spol
    za drag denar à prix d'or
    v Parizu je življenje drago à Paris la vie est chère
    drago mi boš to plačal tu me le paieras cher
    če ti je življenje drago si tu tiens à la vie
    dragi prijatelj (mon) cher ami
    drage volje volontiers, avec plaisir
    kakor vam drago comme vous voulez, comme bon vous semble, à votre guise
    drago mi je je suis enchanté (ali charmé, bien aise)
  • drág (ljub) querido ; (necenen) caro, costoso ; (dragocen) precioso

    dragi prijatelj amigo querido
    drage volje de buena voluntad
    (to) je dragó es caro, cuesta caro
    to te bo dragó stalo! ¡eso te saldrá caro!, ¡lo pagarás caro!
    življenje je tu drago aquí la vida es cara, aquí está la vida cara
    drago mi je (pri predstavljanju) encantado de conocerle
    biti drag (mnogo stati) costar caro
    dragó plačati (kupiti, prodati) pagar (comprar, vender) caro
    dragó prodati svoje življenje vender cara la vida
    vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda
  • drúžba sociedad f ; compañía f

    v družbi (skupno, skupaj) en común
    v dobri družbi en buena compañía
    visoka družba la buena (ali alta) sociedad
    slaba družba malas compañías
    družba z omejeno odgovornostjo compañía (ali sociedad) (con responsibilidad) limitada (kratica: S. Ltda.)
    delniška družba sociedad por acciones, sociedad anónima
    navigacijska (plovbna) družba compañía de navegación
    komanditna družba sociedad comanditaria, sociedad en comandita
    letalska družba compañía aérea (ali de aviación)
    zavarovalna družba sociedad (ali compañía) de seguros
    potujoča gledališka družba compañía ambulante
    zaključena družba círculo m privado
    delati družbo komu hacer compañía a alg
    najti družbo encontrar compañía
    ustanoviti družbo fundar (ali establecer) una sociedad
    razpustiti (trgovsko) družbo disolver (ali liquidar) una sociedad
    rad sem v tvoji družbi me agrada tu compañía
  • dúša alma f

    dobra duša (fig) buena persona f; alma de Dios
    pri moji duši! ¡por mi alma!
    z vso dušo con toda el alma
    z dušo in telesom con alma y vida
    kraj z 2000 dušami un pueblo de dos mil almas
    verne duše (rel) día m de (los Fieles) Difuntos, día m de las Animas
    X. je duša podjetja fulano es el alma de la empresa
    žive duše ni (tu) no hay un alma viviente
    žive duše ni videti na ulicah no se ve alma viviente por las calles
    izdihniti dušo entregar el alma (a Dios)
  • dvoumnost samostalnik
    1. (nejasnost) ▸ kétely, kétértelműség
    dvoumnost besede ▸ szó kétértelműsége
    dopuščati dvoumnosti ▸ kételyeket hagy
    odpraviti dvoumnosti ▸ kételyeket eloszlat
    Dejal je še, da je sporazum usklajen in odpravlja vsa vprašanja, ki so v preteklosti dopuščala dvoumnosti in različne interpretacije. ▸ Elmondta, hogy a megállapodást egyeztették és minden olyan részletet kiküszöböltek, amelyek a múltban kételyeket ébresztettek és eltérő értelmezéseket tettek lehetővé.

    2. (dvoličnost) ▸ képmutatás
    Podobno kot drugje mora OZN tudi tu zakrpati prepad, ki ga je za seboj pustila dvoumnost mednarodne politike. ▸ Ahogy másutt, az ENSZ-nek itt is át kell hidalnia a szakadékot, amelyet a nemzetközi politika képmutatása hagyott maga után.
  • edíni (-a -o) adj. unico:
    edino upanje unica speranza
    pren. edina sreča, da si prišel per mia fortuna, buon per me che tu sia venuto
  • edíno adv. solamente, unicamente:
    v mislih ji je edino on solamente lui è nei suoi pensieri
    edino pametno je, da molčiš l'unica cosa intelligente da fare è che tu stia zitto
    pren. iron. edino zveličavna resnica l'unica salutare verità
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • ênkrat adv.

    1. una volta:
    enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
    enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
    zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
    tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
    pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
    videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
    prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

    2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
    a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
    enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
    b) v določenem času una volta:
    pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
    c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
    ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

    3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
    pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

    4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
    ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

    5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
    dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
    PREGOVORI:
    enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
    enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
    enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
    osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara
  • filozofirati glagol
    1. (razglabljati kot filozof) ▸ filozofál
    filozofirati o smislu življenja ▸ az élet értelméről filozofál
    Svet najraje gleda skozi kamero in rad filozofira o življenju. ▸ Legszívesebben kamerán keresztül szemléli a világot, és szeret az életről filozofálni.
    Paloma je mlado dekle, ki rado filozofira in se dobro zaveda, da te življenje lahko razočara. ▸ Paloma olyan ifjú hölgy, aki szeret filozofálni, és nagyon jól tudja, hogy az élet csalódást okozhat.

    2. (dolgoveziti) ▸ filozofál
    preveč filozofirati ▸ túl sokat filozofál
    Razmerja zaslužkov so popolnoma jasna in tu ni kaj filozofirati. ▸ A keresetek aránya teljesen világos, és itt nincs mit filozofálni.
    Ne vem, zakaj bi filozofiral o stvareh, ki so kristalno jasne. ▸ Nem tudom, miért kellene filozofálnunk az egyértelmű dolgokról.
  • gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads

    brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
    gláva ob glávi closely packed
    na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
    iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
    gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
    od gláve do nog from top to toe
    od nog do gláve from head to foot
    glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
    z glávo navzdol with downcast head
    na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
    brez gláve in repa without rhyme or reason
    delo z glávo brain work
    delavec z glávo white-collar worker
    beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
    kimanje z glávo nodding, nod
    lasje na glávi hair (of the head)
    poraba na glávo consumption per capita
    gláva postelje head of the bed
    rana na glávi wound in the head
    skok na glávo header
    stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
    strel v glávo shot in the head
    tele z dvema glávama a twoheaded calf
    umivanje gláve shampooing
    več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
    zmajevanje z glávo shaking of one's head
    belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
    biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
    za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
    za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
    oče je gláva družine the father is the head of the family
    ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
    on je bistra gláva he is a bright chap
    trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
    puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
    delati po svoji glávi to have one's own way
    gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
    ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
    gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
    gláva me je od tega bolela that gave me a headache
    čez glávo imam dela I am swamped with work
    kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
    nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
    tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
    to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
    kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
    za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
    po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
    to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
    on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
    stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
    iti, stopiti v glávo to go to one's head
    ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
    to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
    ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
    uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
    nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
    samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
    ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
    izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
    ne izgubiti gláve to keep one's head
    izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
    iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
    izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
    s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
    ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
    napraviti po svoji glávi to do as one likes
    obdržati v glávi to remember
    tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
    glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
    pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
    v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
    kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
    nisem na glávo padel I am no fool
    nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
    pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
    nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
    oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
    pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
    prikimati z glávo to nod assent
    postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
    postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
    z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
    riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
    riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
    ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
    riskirati glávo to risk one's neck
    povesiti glávo to hang one's head
    razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
    glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
    skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
    ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
    vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
    prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
    v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
    računati iz gláve to do mental arithmetic
    zmajati z glávo to shake one's head
    več glav, več vé two heads are better than one
    za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
    čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
    zmešati komu glávo to turn someone's head
    ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
    kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one
  • glédati (-am) imperf. ➞ pogledati

    1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
    gledati skozi okno guardare dalla finestra
    gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
    pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
    pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
    križem gledati essere strabico

    2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    prijazno gledati guardare affabilmente
    srepo gledati guardare fisso
    zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
    zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
    zvrha gledati guardare dall'alto in basso

    3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
    okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada

    4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
    palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
    krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
    pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura

    5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
    gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
    kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna

    6. (prisojati čemu pomembnost):
    gledati na badare, pensare a
    ne gledati na stroške non badare a spese
    gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse

    7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
    sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne

    8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
    je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
    gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
    pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
    gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
    ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
    gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
    pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
    pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
    pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
    gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
    priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
    pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
    gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti
  • gléj | gléjte inter.

    1. (izraža opozorilo na to, kar se opazi) ecco:
    glej (glejte), morje ecco il mare

    2. (izraža podkrepitev trditve) ecco, guarda (un po'):
    glej, koliko sitnosti mi prizadevaš guarda quante seccature mi provochi

    3. (izraža začudenje) to', ecco:
    glej ga, ti si?! to' sei tu?!
    'Kdo bo to delal?' 'Ti, glej ga!' 'E chi lo farà?' 'Ma guarda un po', tu lo farai!'

    4. (izraža zadovoljnost) ecco, to', guarda:
    glej (glejte), pa smo končali ecco, abbiamo finito
  • gnezditi glagol
    1. (o živalih) ▸ fészkel
    ptica gnezdi ▸ madár fészkel
    Obrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.
    štorklja gnezdi ▸ gólya fészkel
    Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.
    orel gnezdi ▸ sas fészkel
    ponirek gnezdi ▸ vöcsök fészkel
    lastovka gnezdi ▸ fecske fészkel
    galeb gnezdi ▸ sirály fészkel
    čigra gnezdi ▸ csér fészkel
    čaplja gnezdi ▸ kócsag fészkel
    vodomec gnezdi ▸ jégmadár fészkel
    gnezditi v krošnji ▸ lombokban fészkel
    gnezditi v duplih ▸ odúban fészkel
    gnezditi v luknjah ▸ üregben fészkel
    Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.
    gnezditi v stenah ▸ falban fészkel
    gnezditi na otoku ▸ szigeten fészkel
    gnezditi na drevesu ▸ fán fészkel
    gnezditi v kolonijah ▸ kolóniákban fészkel
    gnezditi na območju česa ▸ valaminek a területén fészkel
    Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

    2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
    Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
    Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
    V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
    Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

    3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
    Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
    Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
    Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

    4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyaz
    gnezditi tabele ▸ táblázatot beágyaz
    Če znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
    Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
    Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.
  • godíti se to take place; to occur; to happen

    kaj se godi tu! what's going on here?
    kako se Vam godi? how are you?, how are things (with you)?
    dobro se mi godi (zdravstveno) I am well, I'm fine, (gmotno) I am doing well, žargon I'm sitting pretty
    dobro se mu godi žargon he is sitting pretty
  • goréti to burn; to blaze; to be on fire, to be consumed by fire

    gorí! fire!
    kje gorí? where is the fire?
    to ne gorí that does not burn
    vžigalica ne gorí the match does not strike
    goréti od radovednosti to be consumed by curiosity
    goréti od želje to burn with desire, to be eager (ali fervent ali zealous ali keen on)
    hiša gorí the house is on fire
    v mestu gorí there is a fire in town
    začeti goréti to catch fire
    tu mi gorí pod nogami (figurativno) this place is too hot for me
    gorelo mu je pod nogami (figurativno) he wanted to be off
  • góri arriba; en la parte superior ; (v višini) en lo alto

    tu (tam) gori ahí (allí) arriba
    gori omenjeni arriba mencionado (ali citado ali indicado), susodicho, antes citado
  • govoríti to speak (o of, about, z to, with); to tell; (pogovarjati se) to talk (z with, to, o about, of, over); to converse; (kramljati) to chat

    glasno govoríti to talk loud, to speak in a loud voice
    tiho govoríti to speak softly (ali in a soft voice)
    govoríti angleški to speak English
    slabo govoríti angleški to speak poor (ali broken) English
    slabo govoríti o kom to speak ill of someone
    kar naprej govoríti to keep (on) talking
    odkrito, brez ovinkov govoríti to speak freely
    govoríti o tem in onem, o raznem to talk nineteen to the dozen
    uglajeno govoríti to be well-spoken
    govoríti stenam (figurativno) to talk (ali to be talking) to a brick wall
    govoríti o politiki to talk politics
    tekoče govoríti to speak fluently
    govoríti o čem drugem to change the subject
    govoríti resnico to speak the truth, to tell the truth
    govoríti brez priprave to speak extempore
    govoríti v veter (figurativno) to waste one's breath
    govoríti v imenu koga to be the spokesman of, to be the mouthpiece of
    govoríti v korist koga to speak on (ali ZDA in) someone's behalf
    govoríti polomljeno angleščino to speak broken English, to murder the English language
    govoríti neumnosti to talk nonsense
    šepetaje govoríti to speak in an undertone, to speak in a whisper
    govoríti skozi nos to speak with a nasal twang
    govoríti laži to tell lies (ali untruths)
    govoríti sam s seboj to soliloquize
    govoríti med štirimi očmi s kom to talk with someone in private
    govoríti na pamet to speak from memory, to say something by heart (ali by rote)
    obširno govoríti o to speak at length about (ali on), to descant, to expatiate on (ali upon)
    otročje govoríti to drivel
    govoríti kot papiga to parrot
    govoríti preučeno za koga to speak above someone's head
    govoríti tja v tri dni pogovorno to waffle, žargon to rabbit on
    tu se govori angleški (napis) English spoken here
    ko (ker) ravno govorimo o... since we are on the subject, since we happen to be talking about...
    da niti ne govorimo o... to say nothing of...
    ne govorimo več o tem!, nehajmo govoríti o tem! let us change (ali drop) the subject!
    mi ne »govorimo« (smo sprti ipd.) we are not on speaking terms
    o tem ni vredno govoríti it isn't worth speaking of
    ona ne govorita več med seboj (sta sprta) they are no longer on speaking terms
    govori! speak up!, speak out, out with it!
    on ne more (ne zna) nehati govoríti he can never stop talking, he could talk the hind leg off a donkey
    (on) govori, kot da bi ga navil he has the gift of the gab, he talks nineteen to the dozen
    on malo govori he is a man of few words, (je boječ) he is tongue-tied
    z njim se da govoríti he is someone you can talk to
    z njim se ne da govoríti (figurativno) he will not listen to reason
    po vsem mestu se govori o njih they are the talk of the town
    govorilo se je o njegovi demisiji there have been rumours of his resignation
    vse mesto govori o tem it is the talk of the town
    govori se, da je zelo bogata she is said to be very rich
    o njem se mnogo govori he is much talked about
    to dejstvo govori zanj this fact tells in his favour
    dejstva govoré sama the facts speak for themselves
    to govori za in proti that cuts both ways
    dejanja govore glasneje kot besede actions speak louder than words
    vse govori za to, da... there is every reason to believe that...
    to govori proti that tells against it
    ne govorite z nikomer o tem! not a word to anyone about this!, keep this to yourself!
    začeti govoríti o nekem predmetu to broach a subject
    bi lahko govoril z Vami? could I have a word with you?
    bi lahko govoril z g. X? could I see Mr. X
    govorimo odkrito! let's speak frankly, let's lay (ali put) our cards on the table
    kjer se veliko govori, se malo naredi least said, soonest mended
    govoríti je srebro, molčati pa zlato the less said, the better
    prav tako bi lahko govoril stenam figurativno I might as well speak to a brick wall
    ti to meni govoriš! (= kot da jaz tega ne vem) you're telling me!
  • grad samostalnik
    1. (utrdba) ▸ vár
    srednjeveški grad ▸ középkori vár
    mogočen grad ▸ hatalmas vár
    utrjen grad ▸ erődített vár
    pravljični grad ▸ mesebeli vár
    razvaline gradu ▸ várrom
    dvorišče gradu ▸ várudvar
    lastnik gradu ▸ vár tulajdonosa, vártulajdonos
    muzej na gradu ▸ vármúzeum
    zavzeti grad ▸ várat elfoglal, várat bevesz
    obnova gradu ▸ vár felújítása
    obzidje gradu ▸ várfal
    obleganje gradu ▸ várostrom
    živeti v gradu ▸ várban él
    ostanki gradu ▸ vár maradványai
    poroka na gradu ▸ esküvő a várban
    razstava na gradu ▸ kiállítás a várban
    ruševine gradu ▸ várromok

    2. (kar ima obliko gradu) ▸ vár
    napihljiv grad ▸ légvár, ugrálóvár
    Družine so prišle v restavracijo na kosilo, po katerem so se otroci igrali na napihljivem gradu. ▸ A családok ebédre érkeztek az étterembe. Ebéd után a gyerekek a légvárban játszottak.
    snežni grad ▸ hóvár
    gradovi iz peska ▸ homokvárak
    Povezane iztočnice: peščeni grad

    3. (veliko bivališče) ▸ vár
    Njegova hiša ni bila običajna, bila je pravi grad! ▸ A háza nem volt mindennapi, igazi vár volt!
    Tudi tu se pogostokrat obnašamo neracionalno in namesto hlevov gradimo prave gradove. ▸ Ebben is gyakran irracionálisan viselkedünk, és istálló helyett valóságos várakat építünk.
    Gre za vilo, kaj vilo, za pravi grad, ki je na voljo za neverjetnih 100 milijonov evrov. ▸ Ez egy villa, méghogy villa, egy valóságos vár, amely megkapható hihetetlen 100 millió euróért.