Franja

vine [váin]

1. samostalnik
botanika vinska trta; (rastlina) plezavka, ovijavka; vitica
Biblija vinska trta (Kristus)

hop vine hmeljeva trta
under one's vine and fig-tree pod varstvom svoje strehe

2. pridevnik
trtni, vinski

vine culture vinogradništvo
vine leaf list vinske trte
vine picker viničar, -rka; vinogradnik
vine louse, vine fretter, vine pest zoologija trtna uš; filoksera
vine prop količek za trto
vine mildew trtna rja, snet
vine reaper trgač, obirač, -lka grozdja
vine trellis brajda, latnik (vinske trte)

vīneus 3 (vīnum) vinski: fructus Vitr. Od tod subst. vīnea -ae, f

1. vinska trta: Ca., Varr., Col. idr., volpes alta in vinea uvam appetebat Ph.

2. vinograd, (vinska) gorica: Pl., Varr., Col., Plin. idr., nec vero segetibus solum et pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt, sed hortis etiam … Ci., non verberatae grandine vineae H.

3. trtna senčnica (lopa), le metaf. kot voj. t.t. branilni krov, branilna streha (ogredje s plosko leseno streho, zgoraj in ob straneh zavarovano s pletenino proti kamenju in izstrelkom, s kožami in mokrimi vrečami pa proti ognju); pod to zlahka premično streho so oblegovalci z ovnom (aries) rušili mestno zidovje ali pa ga izpodkopavali: Ci., Lucan., Sil., Veg., Fest. idr., tanta multitudo tormentorum, ut eorum vim nullae contextae viminibus vineae sustinere possent C., vineas agere C., vineas et aggerem muro iniunxit L.

vìnika ž, vìnikovina ž bot. divja vinska trta

visulla -ae, f bot. vizúla, vizúlska trta, vrsta trte: Col., Plin.

Weinrebe, die, Pflanzenkunde vinska trta

Weinstock, der, Agronomie und Gartenbau trs; vinska trta

виноград m vinska trta; grozdje;
сбор винограда vinska trgatev

виногра́д -у ч., vínska tŕta -e -e ž., grózdje -a s.

• збір виногра́ду trgátev

Alba -ae

I. masc. Alba, rim. nom. propr.:

1. kralj v Albi Longi: O.

2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.

— II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.

1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).

2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.

— III. masc.

1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.

2. Alba Alba,
a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
b) = reka Laba (Albis): Vop.

amêriški (-a -o) adj. americano:
ameriška celina continente americano
ameriški film film americano
ameriški povratnik emigrato americano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. ameriška trta vitigno americano
ameriški lešnik (rastlina in sad) arachide (Arachis hypogea)
ekon. ameriški žurnal libro-giornale americano
zool. ameriški kapar aspidioto (Aspidiotus perniciosus)
zool. ameriška postrv (šarenka) trota iridea, trota arcobaleno (Salmo irideus)
bot. ameriška batata batata
zool. ameriška povodna kuna visone (Mustela vison)
šport. ameriška vožnja parov americana
ameriški baril (mera) barile
ameriški Indijanec amerindio
bot. ameriški klek tuia (Thuja occidentalis)
pal. ameriški mamut mastodonte (Mastodon)

amethystus -ī, f (gr. ἀμέϑυστος, sredstvo zoper pijanost) ametist

1. vijoličasti kremen, ki baje odvrača pijanost: O., Plin., Isid. (pri katerem je masc.). Od tod adj. amethystinus 3 (ἀμεϑύστινος)
a) ametistov, ametistast, ametistove barve: color Suet., vestes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n (sc. vestimenta) ametistasta obleka: Iuv.
b) z ametisti obtaknjen: trientes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n ametistni nakit, nakit iz ametistov: Prud.

2. neke vrste trta, ki je dajala sicer dobro, a ne opojno vino: Col.

apiānus 3 (apis) čebelji: uva Plin. grozd, ki je všeč čebelam = muškatelka, tako tudi vinum Col. muškatno vino, muškatovec, vitis Col. muškatna trta; subst. apiāna -ae, f (sc. herba) rastlina kamilica: Ap. h.

arbustus 3 (arbōs)

1. z drevjem zasajen: ager Ci., Plin., locus Col.

2. na drevo postavljen, k drevesu privezan: vitis Plin.; pren.: arbustiores res Tert. trdnejše, varnejše okoliščine. Od tod subst. arbustum -ī, n drevje, drevesni nasad, sadovnjak: Ca., Lucr., H., pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt Ci., ipsa (te) haec arbusta vocabant V.; pren.
a) trtje, vinograd, v katerem se vinska trta vzpenja ob drevju (vinea je vinograd, v katerem se trte plazijo po tleh ali pa so oprte s koli): Ca., L. idr., cum me arbustum videre (= vidērunt)... incidere falce V., expressa arbusto (dat.) convicia H. (če je kdo po pomladnem enakonočju še rezal v vinogradu, so se mu rogali s klicem: kukuk!).
b) o raznem drugem drevju: cumque satis arbusta O. setvišče in gozd, non omnes arbusta iuvant V. grmovje.

caelebs -libis, abl. sg. -e, gen. pl. -um neporočen, neoženjen, neomožena, samski: utrum nunc tu caelibem esse te mavis liberum an maritum servom aetatem degere Pl., (censores) caelibes esse prohibento Lex ap. Ci., se rectius viduam et illum caelibem esse futurum L., Martiis caelebs quid agam Calendis H., sine coniuge caelebs vivebat O.; enalaga: vita H., O., Gell., lectus O., Cat. samotna postelja; pren.
a) o živalih: caelebs aut vidua columba Plin. samčica.
b) o drevesih, na katera se ne ovija vinska trta (gl. marītō): platanus H., caelebs sine palmite truncus O., arbor Plin.

capistrum -ī, n (capere)

1. oglavnik, uzda, zaprega, usnjen nagobčnik: Varr., frenare ora capistris O., mollia, ferrea capistra V.; pren.: maritali iam porrigit ora capistro Iuv. že se podaja v zakonski jarem.

2.
a) zanka za držanje česa: Ca.
b) zanka, s katero se priveže trta h kolu: Col.

capnios -iī, f (gr. κάπνιος, sc. ἄμπελος) kapnija, trta s temnim, dimastim grozdjem: Plin.

clāvicula -ae, f (demin. clāvis, a pri Ci. kot demin. clāva)

I.

1. ključek: Hier.

2. čep: Vitr.

— II. vitica, ovijača, ročica, s katero se trta ovija okrog kola: Col., Plin., vitis claviculis suis, quidquid est nacta, complectitur Ci.

creeper [krí:pə]
botanika plazilka, ovijalka; plazilec
množina dereze; trinožna ponev
figurativno prihuljenec

Virginia creeper botanika divja trta, vinika

débourrer [debure] verbe transitif odstraniti dlako (la peau s kože); očistiti (la pipe, le fusil pipo, puško); figuré privaditi lepega vedenja, dati uglajenost (quelqu'un komu); verbe intransitif razcveteti se, odpreti se (popki, rastlinska očesa); populaire opraviti svojo potrebo

la vigne débourre trta se razcveta

dìvljī -ā -ē, redko nedol. dìvalj dìvlja dìvlje, komp. dìvljijī -ā -ē divji: divlji pogled, čovjek, čovek, narod; -a gradnja č rna gradnja; divlji brak divji zakon; Divlji zapad; -e meso; -e boginje špičke, ošpice; -a jabuka lesnika; divlji bijeg, beg paničen oeg; -a kava bot. volčji bob; -a komorika bot. kermesov hrast, komorika; -a kopriva bot. inilnica; -a krnška bot. trnata hruška; -a lipa bot. širokolistna lipa; -a loza bot. divja vinska trta; -a maslina bot. divja oljka; -a mirodija bot. navadni komarček; -a ruža bot. navadni šipek; -a šafranika bot. poletni glavinec; divlji karanfil bot, srhki nagelj; divlji kesten, kostanj bot. divji kostanj; divlji peršun bot. navadni steničjak; divlji šimšir bot. bodeča lobodika; divlji hmelj; -r vepar zool. divji prašič; -a svinja divja svinja; -a guska divja gos