Franja

Zadetki iskanja

  • smart2 [sma:t] neprehodni glagol
    zelo (za)boleti, povzročiti bolečino, (za)čutiti ostro bolečino; imeti bolečine; trpeti (from, under od)
    figurativno kesati se (for za, zaradi)
    pokoriti se, pretrpeti kazen
    prehodni glagol
    boleti (koga), prizadeti bolečino ali žalost (komu)

    he smarts under his disappointment boli ga razočaranje
    does your burn smart? vas opeklina zelo boli?
    you shall smart for it! kesal se boš za to, obžaloval boš (žal ti bo za) to, plačal mi boš to!
    to smart under an insult globoko občutiti žalitev
    my eyes are smarting oči me pečejo (bolé)
  • sociō -āre -āvī -ātum (socius)

    1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

    2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.
  • soffrire

    A) v. tr. (pres. sōffro)

    1. trpeti, prenašati:
    soffrire il caldo, il freddo prenašati vročino, mraz
    soffrire la fame, la sete, la miseria trpeti lakoto, žejo, bedo
    soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke

    2.
    non soffrire ne prenesti, ne prenašati, ne trpeti; sovražiti:
    non posso soffrire gli ipocriti ne prenesem hinavcev

    B) v. intr.

    1. trpeti

    2. med. trpeti za, imeti težave s čim:
    soffrire di mal di testa trpeti za glavoboli
    soffrire agli occhi imeti težave z očmi

    3. veneti
  • sopportare v. tr. (pres. soppōrto)

    1. prenesti, prenašati

    2. pren. nesti, nositi; trpeti:
    sopportare una perdita trpeti izgubo

    3. utrpeti; prenesti, prenašati; dopustiti, dopuščati; tolerirati:
    sopportare il caldo, il freddo trpeti vročino, mraz
    non sopportare le persone maleducate ne prenesti neolikancev
  • sorbeō -ēre, -uī (—) (iz *sr̥bei̯ō, indoev. baza *ser-bh- srebati; prim. gr. ῥοφέω, ῥυφέω, ῥυφαίνω srebati, srkati = lit. srēbiù, surbiù = let. surbju srkati, srebati, let. strebju srkati, jesti z žlico, sl. srebati, srebanje, nem. schlürfen, hr. srȅbati, češko vstrōebat)

    1. srebniti (srebati), izsrebati, posrebati, (po)srkniti, (po)srkati (posrkavati), izsrkati (izsrkavati): ius vitulinum Cels., medullas Lucan., margaritas aceto liquefactas Suet.; preg.: simul flare sorbereque haud facile Pl. pihati in srebati = iz sebe in v sebe dihati, izdihniti in vdihniti.

    2. metaf. (večinoma o stvareh) nasploh kaj (po)srebati, (po)goltniti, (po)goltati, požreti (požirati), vpi(ja)ti, popi(ja)ti, vsrkati (vsrkavati), vsrkniti (vsrkovati): Sen. tr., Mart. idr., Charybdis … naufragia sorbens S. fr., Charybdis … sorbet in abruptum fluctūs V., Charybdis nunc sorbere fretum, nunc reddere (sc. dicitur) O., puppis sorbet mare Val. Fl., quae (sc. flumina) … partim sorbentur ab ipsa (sc. terra) O., ostendens, quae sorbuit (sc. terra) Plin., exiguum est, quod terra sorbeat Sen. ph., sorbebat rotas maligna tellus Stat., campi sorbentes Latium (= rimsko kri) Sil., sorbent avidae praecordia flammae O. použivajo, sorbere aëra Iuv., illa quoque in corpus pariter sorbere necessest Lucr., altus equorum (sc. cruor) … sorbet vestigia turmae Sil. pokriva, minus sorbet politurā charta Plin. pije, vpija, popivna, genera rubricae maxime sorbentur tectoriis Plin. se vpijajo v …

    3. Klas. le pren. pogoltniti (pogoltati), požreti (požirati), (pre)trpeti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quid eum non sorbere animo censetis? Ci., ut ista odia non sorbeam solum, sed etiam concoquam Ci. ep. Soobl. sorbō -ĕre: Ap., Prisc., Prob.; pf. sorpsī: Val. Max., Char., Prisc., Prob.; sup. sorbitum in sorptum navaja sicer Prisc., a teh oblik ne izpričuje s primeri.
  • souffrir* [sufrir] verbe intransitif trpeti (de od, zaradi), prenašati, imeti bolečine; verbe transitif trpeti, prenašati, figuré požreti, dopustiti (quelque chose kaj)

    souffrir la faim, la soif trpeti glad, žejo
    souffrir le martyre imeti hude bolečine
    souffrir comme un martyre, comme un damné hudo trpeti
    souffrir de la tête, des dents imeti glavobol, zobobol
    où souffrez-vous? kje vas boli?
    il a cessé de souffrir dotrpel je
    le papier souffre tout papir prenese vse
    souffrez que je vous dise ... dovolite, da vam povem ...
    il ne souffrira pas le transport ne bo prenesel prevoza
    cela ne souffre point de délai, cela ne souffre plus aucun retard to se ne sme (več) odlašati
    je ne peux pas souffrir mes voisins ne morem trpeti svojih sosedov
    il ne peut pas souffrir l'odeur du poisson ne more prenesti vonja po ribah
    cette régle souffre de nombreuses exceptions to pravilo dopušča številne izjeme
    ces deux collègues ne peuvent se souffrir ta kolega se ne moreta trpeti
    les arbres fruitiers ont beaucoup souffert cette année sadno drevje je pretrpelo letos veliko škodo
    j'ai souffert pour lui expliquer le problème z veliko težavo sem mu razložil problem
  • spasimare v. intr. (pres. spasimo)

    1. viti se v krčih; trpeti

    2. pren. medleti, koprneti:
    spasimare per qcn. koprneti za kom
  • stand*2 [stænd]

    1. neprehodni glagol
    stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
    zagovarjati (for kaj)
    zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
    upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
    ustrašiti se; sestajati (in iz)
    skladati se, biti v skladu (with z)
    kandidirati, biti kandidat (for za)
    nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
    pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
    navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
    stopiti (back nazaj)

    stand! stoj!
    stand at ease! vojska voljno!
    stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
    to stand aghast zgroziti se, osupniti
    to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
    to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
    to stand accused biti obtožen
    to stand at attention vojska stati v pozoru
    we stand by each other drživa skupaj
    to stand by one's promise držati svojo obljubo
    we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
    to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
    to stand firm as a rock stati trdno kot skala
    he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
    to stand for an office potegovati se za (neko) službo
    to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
    to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
    I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
    to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
    to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
    to stand gasping stati in sopsti
    to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
    my hair stood on end lasje so se mi naježili
    to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
    to stand in need of help potrebovati pomoč
    to stand in terror of s.o. bati se koga
    to stand model stati (biti) za modél
    it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
    to stand neutral biti, ostati nevtralen
    the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
    he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
    to stand on one's head držati stojo na glavi
    to stand on guard paziti se
    don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
    to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
    to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
    to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
    stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
    she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
    to stand pat sleng ostati trden
    to stand the racket sleng plačati ceno, globo
    to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
    to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
    to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
    the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
    to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
    to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
    to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
    to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
    with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
    to stand to it that... vztrajati na tem, da...
    to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
    to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
    to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
    the wind stands in the east veter piha z vzhoda
    if it stands with honour če se sklada s častjo

    2. prehodni glagol
    postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
    pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

    to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
    I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
    I don't stand pain ne prenesem bolečine
    I can't stand him ne morem ga trpeti
    she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
    to stand a drink pogovorno dati za pijačo
    to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
    to stand one's chance tvegati
    to stand all hazards vse tvegati
    to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
    to stand trial biti obtožen
    to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm
  • starve [sta:v]

    1. neprehodni glagol
    stradati, gladovati, trpeti lakoto, zelo bedno živeti
    domačno biti lačen kot volk, umirati od gladu, od lakote; postiti se; zakrneti zaradi slabe prehrane (živali, rastline)
    figurativno zelo hrepeneti po, koprneti, mreti (for za čem)
    narečno trpeti, umreti od mraza
    pogovorno biti brez, zelo pogrešati, biti lačen (česa), čutiti potrebo (for po)

    2. prehodni glagol
    izstradati (koga), izgladovati, nezadostno hraniti, pustiti (koga) umreti od gladu (od mraza); prisiliti (koga) z gladom (into k)
    pregnati (bolezen) z gladovanjem (često out)

    to starve to death umreti, poginiti od lakote, od gladu
    to starve into submission, into surrender z gladom prisiliti k pokorščini, k predaji
    he is starving for sympathy (knowledge) koprni po sočutju (znanju)
    I am simply starving figurativno umiram od gladu, lačen sem kot volk
    he was starved to death pustili so ga umreti od lakote
    to be starved trpeti glad, morati stradati
  • stomach2 [stʌ́mək] prehodni glagol
    (po)jesti (s tekom), pogoltniti, prebaviti
    figurativno prenašati, (pre)trpeti (žalitev); sprijazniti se z
    zastarelo biti užaljen, jezen

    I can't stomach criticism ne prenesem kritike
    to stomach an insult (an affront) figurativno požreti žalitev
  • strádati strâdām
    1. trpeti: stradati od nepogode, od poplave; vi se svađate, a mi stradamo
    2. pokoriti se: stradati zbog grijehova drugih
    3. utrpeti škodo: preduzeće, poduzeće je u bankrotu stradalo
    4. ponesrečiti se: smrtno stradati; stradao je na željeznici, u sudaru automobila; stradati na pravdi boga trpeti brez svoje krivde
  • stradávati stràdāvām trpeti
  • sub-eō -īre -iī (redko -īvī: O., Stat., Ap.) -itum (sub in īre)

    I.

    1. pod kaj, v kaj iti, priti (prihajati), stopiti (stopati), (z)lesti, (pod)huliti se, prihuliti se, (s)ključiti se, pritajiti (pritajevati) se, skloniti (sklanjati) se, stisniti (stiskati) se, pogrezniti (pogrezati) se, potopiti (potapljati) se ipd.; prvotno intr.; s praep.: cum luna sub (pod = spodaj pred) orbem solis subisset L., subit oras hasta per imas fulgentis clipei V. se zadre spodaj ščitu skozi rob; z dat.: subtemen, quod subit stamini Varr., subeunt luco V., columba … dumis subit Sil.; z abl.: subit uno tegmine Stat.; potem trans.: Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Val. Max., subire tectum C., tecta O., Q., regis penates, latebras O., telluris operta V., si moriar, subeam pacatius arvum (pod … zemljo = v grob) V., subire virgulta Cu. zlesti pod … , aquam Cu. ali aquas, paludem O. pogrezniti se v … , Aeneae subiit mucronem V. je tekel pod meč, se je izpostavil meču; pesn. abs.: ille astu subit V. se zvijačno skloni.

    2. metaf.
    a) priti (prihajati) pod koga ali kaj, priti (prihajati) pod oblast koga; s praep.: clarum subit Alba Latinum V.; z acc.: omnes sententiae verbaque omnia sub acumen stili subeant Ci.
    b) abs. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati): venae incipiente febre subeunt et quiescunt Cels. se kažejo manj razdražene.

    3. occ.
    a) stopiti (stopati) pod kako breme, breme nase vzeti (jemati), zade(va)ti si kako breme (na rame, na hrbet), dvigniti (dvigovati, dvigati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) kako breme; intr. z dat.: pars ingenti subiere feretro V.; pesn. abs.: aura, subito O. vzdigni me, nesi me, cervici imponere nostro: ipse subibo umeris V. sam se hočem skloniti in te nesti; trans.: vix illud (sc. saxum) lecti bis sex cervice subirent V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., cum … leones iugum subeant Plin. se dajo vpreči; pesn.: iuncti currum (sinekdoha za iugum) subiere leones V. vprežena sta leva vlekla voz.
    b) (v obscenem pomenu) nase vzeti (jemati), stopiti pod; z dat.: liquido deo Pr.; z acc.: iuvenes Iuv.
    c) metaf. nase vzeti (jemati), spreje(ma)ti, podvze(ma)ti, (pre)trpeti, pretrpe(va)ti, presta(ja)ti kaj, podvreči se, izpostaviti (izpostavljati) se čemu, poda(ja)ti se v kaj, ne braniti se česa, nakopa(va)ti si kaj: iugum imperii rigida cervice Cu., onus civitatis L., onus subire et perferre (naspr. horrere) H., subire tantum oneris Plin. iun., omnia tela undique intenta in patriam Ci., verbera saeva O., maiora verbera H., contumeliarum verbera Ci., nives V. tempestatem C., maximas rei publicae tempestates Ci., parem cum ceteris fortunae condicionem Ci., quemcumque fors tulerit casum Ci. ep., subitum casum C., vim atque iniuriam, inimicitias, pericula, periculum aut invidiam, eius orationis invidiam, aliquid invidiae aut criminis, libidinum contumelias turpitudinesque, summae crudelitatis famam, iudicium multitudinis imperitae, offensionem, dolorem, labores Ci., odium Ci. ep., dupli poenam Ci., poenam legis N. zapasti kazni, poenam exilii Plin. iun., multa sunt molesta, quae subimus Ci., subeundus usus omnium Ci. treba je vse dejansko (praktično) izkusiti (nekateri berejo subeundus visus hominum treba je ljudem stopiti pred oči), subire necessariam deditionem C. na silo (pod prisilo) se predati, condicionem C., condiciones T., crimen C. nakopati si, iudicium L. podvreči se sodni odločbi (odločitvi, razsodbi), proelium L., subeunda dimicatio (sc. capitis) totiens, quot coniurati superessent L., subire peregrinos ritus Cu. oprije(ma)ti se (česa), offensas, simultates, molem curae Plin. iun., duo pariter incommoda Q., auspicum verba T., mortem Lact., procellarum incerta subeuntur Aug.; z inf. podvze(ma)ti = poskusiti (poskušati): adversaque tela subisti pellere Stat., subire clavum totamque torquere carinam Cl.

    II.

    1. kam od spodaj navzgor iti, hoditi, priti, od spodaj kvišku stopiti (stopati); abs.: (sc. hostes) ex inferiore loco subeuntes C. navzgor se pomikajoči, ingentia saxa in subeuntes provolvere Cu., subeuntia nubila O. vzhajajoči, Euphrate subire eos posse Cu., ut quae (sc. imbrium aqua) subire potuerit Plin. vzdigniti se; pren. o rastl. ipd. pognati (poganjati) kvišku, (z)rasti, (v)zrasti: ne subeant herbae V., subit aspera silva V., altera barba subit Mart.; redko in le pesn. z dat.: muro V., portuque (nam. portuique) subimus Chaonio V. (pri)plujemo v pristanišče; s praep.: ab amne si subitur ad portas Plin., subire in adversum, in adversos montes L., subisse eam (sc. aquam) in caelum Plin. da se je vzdignila; o krajih: quā vero ipsa (sc. regio) subit ad Medos Plin. dviga, se vzdiguje; pren.: subire sub falas Pl. (gl. fala); z acc.: subire muros L., collem Hirt., necdum orbem medium nox subibat V. še ni bila prispela do temenišča (zenita, vrhunca), vix subit adversas … navis aquas O. pluje proti vodi (toku), adversum flumen classis subit Cu. pluje proti toku reke, adverso amne Babylona subire Cu. pluti proti toku (gor) v Babilon, subimus impositum saxis … Anxur H.

    2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) primakniti (primikati) se, bližati se, približati (približevati) se;
    a) abs.: alii testudine facta subeunt C., multis vulneribus depulsi subibant tamen Cu., subeuntem hostem prohibere Cu., subeunt equites V., subit obvius V. (mu) gre naproti, illa (machina = trojanski konj) subit V. se primika, se pomika naprej, nocte subeuntes deiecit Fl.
    b) z adv. abl.: eodem protinus subire Vell.
    c) pesn. z dat.: subire portae V., gubernaculo V. pristopiti h krmilu, qui subiit palmae V. ki se je približal zmagi, ki se je še dokopal zmage; z dat. personae: priskočiti komu na pomoč: huic frater subit V.; z dat. finalis: auxilio subeuntem … corripiunt V. na pomoč hitečega, ni fuga subsidio subeat V. da mu ni bil beg v pomoč = da se ni rešil z begom.
    d) s praep.: subire ad portas, ad urbem, ad vultum L., ad tecta subibant pauperis Euandri V.
    e) z acc.: subire muros L., V., moenia Cu., scopulos V., iam subeunt Triviae lucos atque aurea tecta V. že se bližajo zlatožarečemu (Apolonovemu) svetišču v Trivijinem (= Hekatinem) logu; (o vodovju) prihajati tik do kakega kraja = oblivati, obtekati kak kraj, teči mimo kakega kraja: Mel., ubi maxime montes Cortonenses Trasumennus subit L., mare, quod Ciliciam subit Cu., radices eius (sc. petrae) Indus amnis subit Cu.; o drugih stvareh: cum (sc. luna) … terram subiret Cu. ko stopi za sonce, per lucos … quos et aquae subeunt et aurae H. po katerih šumijo, umbra subit terras O. pokrije; pesn. z acc. personae obrniti (obračati) se na koga, (po)prositi, zaprositi, naprositi koga kaj: precibus tonantem Stat., subit illa minantem Stat.; v sovražnem pomenu napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga: Herbesumque subit Rhoetumque V.; v pass.: fallendus est iudex et variis artibus subeundus Q.

    III.

    1. priplaziti se, splaziti se, prilesti, prikrasti se, (pri)tihotapiti se, vtihotapiti se skrivaj k čemu, do česa, v kaj; abs.: acrius illa (sc. puella) subit Pr., an subit (amor) … ? O., cum tibi laudanti credidit, ipse subit O.; z acc.: cavum repetes artum, quem macra subisti H., multi … thalamos subiere pudicos O., subit furtim lumina fessa sopor O.

    2. metaf.
    a) (o raznih afektih, čustvih, razpoloženjih) obiti (obhajati), obstreti (obstirati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), popasti (popadati), prije(ma)ti, spreleteti (spreletavati), (po)lotiti (lotevati) se koga ipd.: z dat.: (pesn.): subeunt mihi fastidia cunctarum O., ne subeant animo taedia iusta tuo O.; abs. z inf.: subit ira cadentem ulcisci patriam V.; z acc.: sera … paenitentia subiit regem Cu., horum cogitatio subibat exercitum Cu., subit me recordantem fragilitatis humanae miseratio Plin. iun., horror animum subit, quotiens recordor feralem introitum T.; z acc. in ut: cura me subit, ut, quae tibi dicantur, te digna sint Plin. obhaja me skrb;
    b) abs. (o boleznih ipd.) nastopiti (nastopati), priti (prihajati), pojaviti (pojavljati) se: subeunt morbi tristisque senectus V.

    3. occ.: subit aliquid alicui ali aliquem komu priti (hoditi, prihajati) kaj na misel (na pamet, v glavo), domisliti se česa; z dat. (pesn.): subeant animo Latmia saxa tuo O.; z dat. in inf.: subeat tibi dicere O.; abs.: subiit cari genitoris imago … subiit deserta Creusa V.; z inf. ali ACI: subit antiquitatem mirari Plin., subiret cogitatio iam illa momento horae arsura L., subit, hanc arcana profanā detexisse manu O., subit recordatio egisse me iuvenem aeque in quadruplici Plin. iun. vsiljuje se mi spomin; z odvisnim vprašanjem: qui sim qui fuerimque, subit O.; z acc.: subit animum regis memoria oraculo editae sortis Cu., subibat animos Parmenionis … fortuna Cu., mentem patriae subiit pietatis imago V.; z acc. in ACI: Sen. ph., Plin. idr., cogitatio animum subit indignum esse L., subibat inter haec animum … fratres suos … trucidatos (sc. esse) Cu.; z odvisnim vprašanjem: subit deinde cogitatio animos … quam incertus fortunae eventus communisque Mars belli sit L., mentem subit, quo praemia facto pararis O. Od tod animo (abl.) subire z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: quantum subire animo sustinueris, tantum tecum auferas Val. Max.

    IV.

    1. priti (prihajati) neposredno za kom ali čim, slediti, naslediti (nasledovati) koga ali kaj; z dat. (pesn.): cui (sc. Numae) deinde subibit … Tullus V.; abs.: pulchra subit facies O., subit ipse meumque explet opus O., subiit argentea proles O., subit et Neptunia proles V., pone subit coniunx V. za menoj stopa, post Helymus subit V.; pren. (o sledenju v govoru)
    a) subire (sc. verba) T. ponavljati besede za kom.
    b) odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati): dicturum plura parentem voce subis Cl., subit ille loquentem talibus Cl.

    2. occ. stopiti (stopati) na mesto koga, zamenjati (zamenjevati), nadomestiti (nadomeščati) koga; z dat.: primae legioni tertia, dexterae alae sinistra subiit L., per ducis Euandri nomen … spemque meam, patriae quae nunc subit aemula laudi V. = in na moj up, v katerem sedaj tekmovaje težim za očetovo slavo; z acc.: furcas subiere columnae O., ipsa (sc. Iuturna) subit (sc. aurigam Turni) V.; abs.: velut imperio aut ratione per vices subeunt (sc. elephanti) Plin. se menjavajo (izmenjujejo) (pri napadu); pren.: in quorum locum subiere impietas, perfidia Varr. ap. Non., in quorum subiere locum fraudesque dolique O.
  • subire v. tr. (pres. subisco)

    1. trpeti, utrpeti; doživeti, doživljati:
    subire una condanna biti obsojen
    subire un danno utrpeti škodo
    subire un'ingiustizia trpeti krivico

    2. podrediti se:
    subire un esame, un'operazione iti na pregled, operacijo
  • suferí súfăr vi./vt. trpeti, pretrpeti
  • suffer [sʌ́fə]

    1. prehodni glagol
    (pre)trpeti, prenašati; dopuščati dovoliti
    zastarelo pustiti, dati (o.s. se)

    the criminal suffered death hudodelec je bil usmrčen
    how can you suffer him? kako ga morete prenašati?
    to suffer a default pravno izgubiti pravdo zaradi neprihoda na sodišče
    he suffered them to come dovolil jim je, da so prišli
    I cannot suffer such impudence ne morem trpeti take nesramnosti
    to suffer heavy losses imeti težke izgube
    to suffer fools gladly biti potrpežljiv z norci (bedaki)
    to suffer great pain trpeti, prenašati velike bolečine
    to suffer thirst trpeti žejo
    he suffered himself to be cheated pustil se je oslepariti

    2. neprehodni glagol
    trpeti (from od, zaradi)
    imeti škodo (in v)
    trpeti, biti kaznovan, morati plačati (for za kaj)
    izgubiti (in v, pri, na; from od, zaradi)
    biti usmrčen, pretrpeti (mučeniško) smrt, najti smrt
    zastarelo vzdržati, prenašati, trpeti

    to suffer acutely hudó trpeti
    he is suffering from a bad headache trpi za hudimi glavoboli
    you will suffer for it! pogovorno to mi boš plačal! še žal ti bo za to!
    the engine suffered severely motor je močno trpel
    no one suffered in the accident nihče ni bil poškodovan v nesreči
    to suffer on scaffold umreti na morišču
    to suffer from stage-fright imeti tremo (pred nastopom na odru)
    trade suffers from (under) war trgovina trpi zaradi vojne
  • suf-ferō -ferre, sustulī, sublātum (sub in ferre; v pf. in sup. se obl. dopolnjujejo z obl. glag. tollō -ere)

    1. nesti, prinesti (prinašati) pod kaj, „podnesti (podnašati)“: tu corium sufferas Pl., sufferamque ei meum tergum ob iniuriam Pl. ap. Non.

    2. (spodaj) ob čem nesti (nositi), prinesti (prinašati), od tod da(ja)ti, poda(ja)ti: neque mater potest sufferre lac Varr.; metaf. (kot jur. t.t.) da(ja)ti = plačati (plačevati): si ipse litis aestimationem sustulisses Dig., quasi litis aestimatio sufferatur heredi Dig.

    3. (od) spodaj nesti, držati, kvišku, pokonci držati; refl. se sufferre pokonci se držati: ut stare, colligere semel ac sufferre vix posset Suet., an ipse (sc. mundus) se potius vi propria sufferat Arn.

    4. klas. le metaf. „podložiti (podlagati) se čemu“, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti kaj, stroške, sredstva založiti (zalagati), (z)moči, kaj prenesti (prenašati), (pre)trpeti (pretrpevati), presta(ja)ti: laborem Pl., labores Varr., quod superest, sufferre, pedes, properate laborem Pr., anhelitum Pl. komaj moči dihati, s težavo zajemati zrak, plagas, solem, sitim Pl., vulnera Lucr., ventos et imbres Col., eius (sc. mulierculae) sumptūs Ter., supplicium Ter., poenas Acc. ap. Non.; sufferre poenas s pristavljenim dat. illi, vobis (od njega, od vas): Pl., at Apollodorus poenas sustulit Ci., poenam sui sceleris sufferre Ci., victoriae atque imperii poenas sufferre Ci., eam multam (kazen) Ci., furoris, erroris multam Ci., nec claustra neque ipsi custodes sufferre (sc. Pyrrhum) valent V. vzdržati, zadržati ga; abs.: vix suffero Ter.; elipt.: ad praetorem (sc. me rapi) sufferam Pl.
  • sufrir trpeti, prenašati; doživeti (nesrečo), prestati (kazen); dovoliti, dopustiti; napraviti (izpit)

    sufrir averías (mor) utrpeti poškodbo ali škodo (na ladji), poškodovan biti (blago)
    sufrir daño škodo utrpeti
    sufrir una desgracia, pérdida doživeti nesrečo, izgubo
    sufrir un examen izpit napraviti
    sufrir extravío izgubiti se
    sufrir un golpe duro doživeti hud udarec
    sufrir con paciencia potrpežljivo prenašati
    eso no se lo sufro sem odločno proti
    no poder sufrir a alg. koga ne trpeti
    sufro al verlo pogled na to mi je mučen
    ¡no sufras! razvedri se!
    ¡no me hagas sufrir! ne muči me!
  • suportá supórt vt.

    1. prenašati, prenesti

    2. prestajati, prestati

    3. (po)trpeti

    4. vzdržati

    5. dopuščati, dopustiti
  • support2 [səpɔ́:t] prehodni glagol
    podpirati, podpreti; prenašati, trpeti (kaj); dajati (komu) moč, bodriti, pomagati (komu); braniti, zagovarjati, pospeševati, zavzeti se za, potegniti se za; vzdrževati, hraniti (koga); plačati, financirati
    arhitektura nositi, podpirati, držati (kaj)
    gledališče igrati (vlogo), nastopiti kot soigralec

    to support o.s. vzdrževati se
    to support the conversation vzdrževati pogovor
    to support the courage of the troops vzdrževati pogum (moralo) čet
    supporting troops rezervne čete
    to support fatigue prenašati utrujenost
    to support one's family vzdrževati svojo družino
    hope supported me upanje me držalo pokonci
    I could not support his impudence nisem mogel prenašati njegove nesramnosti
    to support a motion podpreti predlog
    a project supported by taxes z davki financiran projekt
    to support a theory trditi neko teorijo
    to support a trial prenašati, prestajati preskušnjo