Franja

kasacíjski

kasacijsko sadišče tribunal m de casación

kázenski pénal, criminel

kazenska ekspedicija expédition ženski spol punitive (ali répressive)
kazenska kolonija colonie ženski spol pénitentiaire
kazenski list casier moški spol judiciaire
kazenski postopek procédure ženski spol pénale (ali criminelle), instance ženski spol pénale
kazensko pravo droit moški spol pénal (ali criminel)
kazensko sodišče tribunal moški spol judiciaire
kazenski zakonik code moški spol pénal
kazenski prostor (nogomet) surface ženski spol de réparation, zone ženski spol de penalty
kazenski strel (prosti) coup moški spol franc, (enajstmetrovka) penalty moški spol

kázenski penal; de castigo

kazenski postopek (pravo, zakonik) procedimiento m (derecho m, código m) penal
kazenska četa compañía f disciplinaria
kazenska kolonija colonia f penitenciaria
kazenska ekspedicija expedición f de castigo
kazensko sodišče tribunal m de lo criminal
kazensko taborišče campamento m disciplinario; campo m de concentración
kazenski strel (nogomet) golpe m franco, (enajstmetrovka) penalty m
kazenski prostor (nogomet) área f de castigo
kazenski ukrep medida f punitiva (ali represiva), sanción f

komisíja comisión f

v komisiji en comisión
izpitna komisija tribunal m examinador (ali de exámenes), comisión calificadora
posebna komisija comisión especial
študijska komisija comisión de estudios
preiskovalna komisija (parlamentarna) comisión de investigación (ali investigadora)
biti član komisije formar parte de la comisión
formirati komisijo constituir (ali formar ali establecer) una comisión

kriminálec, kriminálen criminal (m)

kriminalen film película f policíaca
kriminalno sodišče tribunal m de lo criminal
kriminalna policija policía f (de investigación) criminal
kriminalno (kazensko) pravo derecho m criminal
kriminalen roman novela f policíaca (A policial)

lambō -ere, lambī, lambitum (iz indoev. kor. *laph, *lab lizati; prim. stvnem. laffan lizati, gr. λάπτω ližem, lokam, srebam, λαφύσσω požiram)

1. lizati, (ob)lizniti, obliz(ov)ati, lókati: canum, quos tribunal meum vides lambere Ci., tenet fama … eam (sc. lupam) summissas infantibus adeo mitem praebuisse mammas, ut lingua lambentem pueros magister regii pecoris invenerit L., l. matrem V. sesati pri materi, sibila lambebant linguis vibrantibus ora V., l. vulnera linguā O. ali suum vulnus Plin., male vivam carnem lambendo mater (sc. ursa) in artus fingit O. uravna z lizanjem, l. manūs O. ali manum Mart., l. cibos Col. ali prandia Mart. (po)lizati, ližoč zauži(va)ti, labra (kot nedostojno vedenje pri govoru) Q., linguā pannorum suturas Cael., aquam Aug.; pren.: cum belua (= Domitianus) propinquorum sanguinem lamberet Plin. iun. je hlepel, ga je žejalo po krvi.

2. metaf. (o neosebnih subj.) lizati, obliz(ov)ati, (ob)lizniti = lahno dotakniti (dotikati) se česa: flamma … properabat lambere tectam H. sukljati se kvišku do strehe, ignis lambens Lucr. sukljajoč se, lambere flamma comas (sc. visa est) V., Aetna … sidera lambit V. se dotika zvezd, sega kvišku do zvezd, quae loca fabulosus lambit Hydaspes H. sukljajoč (vijoč) se obliva; šalj.: hederae imagines lambentes Pl. ovijajoč se (opletajoč).

Opomba: Pf. act. lambuerunt in od tod lambuerant, lambuerint: Vulg.; pf. lambīvī: Cass.

ljúdski popular; nacional

ljudski delegat delegado m del pueblo
ljudska demokracija democracia f popular
ljudsko gibanje movimiento m popular
ljudsko glasovanje plebiscito m, referéndum m
ljudska fronta (pol) Frente m Popular
ljudska izdaja edición f popular
ljudska knjižnica biblioteca f popular
ljudski komisar comisario m del pueblo
ljudski koncert concierto m popular
ljudska kuhinja (v Španiji) comedor m de Auxilio Social
ljudska lastnina propiedad f nacional
ljudska milica Policía f Popular
ljudska oblast poder m popular
ljudski praznik fiesta f nacional
ljudska republika república f popular
ljudsko sodišče tribunal m popular
ljudska stranka (pol) partido m popular
ljudska šola escuela f (de enseñanza) primaria
ljudski tribun tribuno m (del pueblo)
ljudska umetnost arte m popular
ljudsko štetje censo m de la población
ljudska univerza centro m de extensión universitaria
ljudsko veselje festejos m pl populares
ljudski vodja líder m popular
ljudsko zborovanje reunión f popular; mítin m, manifestación f popular

locus (stlat. stlocus) -ī, m, z dvojnim, pomensko različnim pl.: locī m večinoma = mesta v spisih, knjigah, loca n večidel = regiones, kraji v naravi; (etim. nedognana beseda).

I. krajevno:

1. splošno kraj, mesto, prostor (locus z gen. lahko včasih slovenimo tudi s subst. na -išče, npr. locus proelii, locus pugnae bojišče, l. castrorum taborišče): ultra eum locum, quo in loco Germani consederant C., Romae per omnēs locos … de facto consulis agitari S., proximos locos occupare S., ad id loci S. do tod, ubicumque locorum H. kjer koli, povsod, templum Saluti exstrueretur eo loci T. tam, eodem loci (= ibidem) Suet. (v teh in podobnih zvezah se torej pleonast. gen. partitivus ne sloveni), loco movere Ter., Ci. ali loco deicere H. s kraja (mesta) odgnati, pregnati, verba loco movere H. izbrisati, ex omnibus locis protrahi L. iz vseh kotov, locus editus N. grič, loca superiora C. višji kraji, višine, vzpetine; toda locus superior = rostra ali tribunal, vzvišen kraj, govorniški oder, ex (de) loco superiore dicere, agere, sermones habere (o govorniku ali sodniku), naspr. ex inferiore loco loqui (o tem, ki ima opravke pri sodišču) in ex aequo loco sermones habere (o govorih v senatu ali o zasebnih govorih; prim. inferior in aequus): ipse in Sicilia saepe (et) palam ac loco superiore dixerat Ci., sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci., et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep.; natura loci C. kakovost, lastnost, narava kraja (sveta, tal), aequus locus, iniquus locus C. ugodna, neugodna tla (položaj), suo loco C. = aequo loco C., suis locis sagittarios mittabat C. na primernih mestih (položajih), locum dare Ci. prostor narediti, pripustiti (pripuščati), locum dare (alicui) tudi o prostoru (sedežu), ki ga senat odkazuje tujim poslancem v gledališču, cirkusu, na foru in drugod: (sc. num senatus crimen putat) locum ad spectandum dare … ? Ci., ut locus et in circo et in foro daretur amicis et tribulibus Ci., locum facere in turba O. prostor narediti (delati), vincendo locum facere Cu. z zmago nad sovražnikom si narediti prostor.

2. occ.
a) (kot voj. in borilni t.t.) komu odmerjeno (odkazano, določeno) mesto, stojišče, položaj: locum tenere, relinquere C., se loco tenere C. zadrž(ev)ati položaj, nostri loco sunt deiecti C. potisnjeni s svojega položaja, loco pellere Auct. b. Afr., loco cedere C., N., L., T., Suet. svoje mesto (položaj) zapustiti; pren.: virtutis locum deseruit H. strahopetno je pobegnil s položaja kreposti.
b) loci in loca ženska rodila (gr. τόποι), maternica = materino telo, človeško in živalsko: Ca., Cels., Col., cum … in locis semen insedit Ci., quod alio nomine locos appellant, hoc in reliquis animalibus volvam Plin.

3. prostor, bivališče, dom(ovanje), stan(ovanje), stanišče, hiša: locus oculi Pl. óčnica, očesna jamica, očesna votlina, primum locum tenet aedium N. sprednji del hiše = atrium, locum sub terra fecerant N. uredili so si bivališča, devenere locos laetos V. = do bivališč blaženih, loca nocte late tacentia V. = podzemlje, loca (et) lautia ali locus lautia (aliteracija) L. stanovanje (in) hrana.

4. del kakega posestva: stricte loquendo locus non est fundus, sed pars aliqua fundi Dig., locus certus ex fundo possideri potest Dig.; od tod meton. posestvo, zemljišče, njiva: Ci. idr.

5. kraj, vas, naselje, trg, mesto (= oppidum, urbs), poseb. mesto, ki ga ni bilo več ali pa so od njega ostale le še razvaline; v pl. tudi = (po)krajina, ozemlje: Megaris, qui locus est non longe a Syracusis Ci., non enim hoc ut oppido praeposui, sed ut loco Ci. ep. vasi, loci opportunitas, fertilitas C., is datus erat locus colloquio L., hic, ubi nunc urbs est, tunc locus urbis erat O., locus Pherae, loca Buprasium, Hyrmine Plin., qui (sc. Galli) ea loca incolerent C., loca patentia et frumentaria C. odprti žitorodni kraji = rodovitne ravnine, loca temperatiora C. z zmernejšim podnebjem, loca frigidissima C., loca munita N. utrjena mesta, trdnjave, utrdbe, locorum angustiae N. ozki klanci, ožine, soteske, locorum situm, naturam regionis nosse L., situs locorum montiumque Vell., de locis atque urbibus haec memoranda sunt Mel. —

II. metaf.

1. pravi, primeren kraj, svoje (ustrezno) mesto (= καιρός): aliter si facere velim, non est locus Pl., de cuius laude neque hic locus est, ut multa dicantur, neque … Ci., loco ali in loco ali suo loco na pravem kraju (mestu), na svojem mestu: loco quaerere Ci., loco narrare (povest v govor vplesti (vpletati)), loco lecta poëmata adiungere Ci., loco ali in loco positus Ci., video eos sapere in loco Ter., dulce est desipere in loco H., suo loco de amplificatione dicere Ci., fallere quas nusquam misero locus Val. Fl. Pogosto v pren. besednih zvezah kot npr.: locum dare alicui, alicui rei dati komu prostor, popustiti (popuščati) komu, vdati se komu, čemu: locum dare alicui Ter., quoad aetas M. Caelii dare potuit isti suspicioni locum Ci., cuius audita virtus dubitationi locum non daret Ci., aliquid loci rationi et consilio dedisses Ci.; locum habere mesto imeti, umesten, ustrezen, dovoljen biti, smeti se, uporabljati se, vršiti se, (z)goditi se, dogajati se: res habet locum Ci., nullum misericordiae locum habuerunt L. nobenega usmiljenja niso dosegli, contradiceram tibi, si locum haberem Suet.; locum non relinquere alicui rei ne pustiti (puščati) mesta čemu = izključiti (izključevati) kaj: locum non relinquere preci Ter. ali precibus Ci. ep. ne dati se prositi = ugoditi komu, preden je prosil, vita turpis ne morti quidem honestae locum relinquit Ci., locum misericordiae relinquere Ci. usmiliti se koga; locum facere alicui rei prostora dati, umakniti se čemu: ubi negotia fecissent locum otio Vell.; locus est alicui, alicui rei (svoje) mesto ima kdo, kaj: in poëtis non Homero soli locus est Ci., maledicto nihil loci est Ci. nima prostora, ni možno, ga ni, locus est nemini Ci. nihče ne more priti do tega, rationi locus est N. pamet je umestna, pamet je treba rabiti.

2. mesto v kakem zaporedju, v kakem vrstnem redu, v kaki vrsti: primo, secundo loco Ci. prvič, drugič ali najprej, potem, priore loco dicere Ci. najprej govoriti, posteriore loco Ci. pozneje, zatem, principem, secundum locum obtinere C., N., in eorum locum alii successerunt N., tenere oratorum locum Ci. biti v vrsti, šteti se v število govornikov (= med govornike); poseb. o senatorjih pri glasovanju: antiquior sententiae dicendae locus Ci. prednost pri glasovanju, loco dicere Ci. na svojem mestu = ko pride kdo na vrsto, da govori = suo loco sententiam dicere L., sententiae loco disserere T. ali dicere Plin. iun. po vrstnem redu glasovanja, praetorio loco dicere Ci. kot pretor.

3. mesto ali položaj, ki ga kdo (kaj) zaseda, stopnja, na kateri je kdo v državi, v vojaški, v človeški družbi, dostojanstvo, (vojaška) čast, vojaški čin, ugled, veljava, veljavnost: qui in summum locum civitatis non potuerunt ascendere Ci., tua dignitas suum locum obtinebit Ci. ep., loco aliquem movere Ci. pregnati, izpodriniti koga z njegovega položaja v državi, quem locum apud ipsum Caesarem … obtinuisti? Ci., hunc locum tenuit apud Philippum N., maiorum locum ei restituit C., loco movit signiferos C. je odstavil, je odpustil, contenderant de locis C. za častniška mesta, non ignobilis inter considicos loci fuit Lact.; pogosto abl. loco: eodem loco habere aliquem C. prav tako ravnati s kom, eo loco habere aliquem Ci. tako ceniti, tako čislati, nullo loco numerare Ci. nič ne čislati; od tod loco ali in loco z gen. personae ali rei = na mestu koga, česa, za koga, kaj, kakor, kot: aliquem diligere in fratris loco Ter., aliquem patris loco colere Ci., filii loco esse Ci., sunt, qui criminis loco putent esse, quod vivam Ci. ep. ki mi štejejo v greh, ki mi očitajo, da živim, testimonii loco N., habuit eum scribae loco N.; tako tudi in locum z gen. = na mesto: vocari in locum mortui Ci., Antipatrum in locum eius evocat Iust.

4. mesto v človeški družbi, ki je komu odkazano ob rojstvu, stan, rod, sloj: l. senatorius, equester Ci. senatorski, viteški stan = senatorstvo, viteštvo, loca senatoria, consularia L., isto loco femina Ci. tega rodu, loco, fortunā, famā superiores Ci., homines inferiore loco Ci., obscuro, infimo loco natus Ci. neslovečega, prav nizkega rodu, summo loco natus Ci. visokega rodu, Tanaquil summo loco nata L., honesto loco natus C., N., Plin. iun., pari loco orti Ci., tenui loco orti L.

5. mesto v kakem spisu, govoru, v kaki knjigi, oddelek, odstavek, sestavek, (glavna) točka, misel, stvar, predmet, snov, pl. loci tudi = glavni nauki, načela (kake znanosti), v retoriki = vrsta, skupina, kategorija, razpol: l. reprehensus Ter., cum loca iam recitata revolvimus irrevocati H., non distinxit historiam varietate locorum Ci. odstavkov, quibus C. Cotta tantummodo locos ac sententias huius disputationis tradidisset Ci. odstavke, točke, alter erat locus cautionis Ci. druga točka, est enim locus hic late patens de natura usuque verborum Ci., perpurgatus est is locus (sc. de finibus bonorum et malorum) a nobis quinque libris Ci., quintus (sc. liber) eum locum complexus est, qui totam philosophiam maxime inlustrat Ci. snov, tematiko, habeat omnes philosophiae locos Ci. celotno obsežje filozofije, loci communes Ci. splošnoveljavni, obči (govorniški, pisateljski) izreki, najsijajnejša mesta (v govorih, spisih), ki so se jih učili na pamet; occ. večidel pl. loci dokazila, dokazni viri (gr. τόποι), dokazna sredstva, odločilne točke: traditi sunt, e quibus ea ducantur, duplices loci Ci., cum pervestigare argumentum aliquod volumus, locos nosse debemus Ci., locos quosdam transferam Ci.; v sg.: itaque licet definire locum esse argumenti sedem Ci. —

III. časovno

1. razdobje, obdobje, doba, čas: et cognoscendi et ignoscendi dabitur peccati locus Ter.; redko in neklas.: adhuc locorum Pl. = ad id locorum S., L. do te dobe, dotlej, postidea loci = post id locorum Pl. = postea loci S. poslej, potem, pozneje, interea loci Pl., Ter. medtem, tunc locorum Ter. tedaj, ex hoc loco Pl. = ad locum L. (ta)koj, precej, nemudoma, inde loci Lucr. odtlej, nato.

2. (lepa, ugodna) priložnost, prilika, možnost, povod: qui igitur relictus est obiurgandi locus? Ter., hoc loco non praetereunda est gravitas Lacedaemoniorum N., hoc loco libet aliquid interponere N., regi multis locis fidelis N. ob številnih priložnostih, probandae virtutis l. C., valde gaudeo, si est nunc ullus gaudendi locus Ci. ep., locum seditionis quaerere L., quaerere locum mentioni alicuius Vell.; locum dare ali facere da(ja)ti, (po)nuditi priložnost, možnost, da(ja)ti povod: locum dare nobis loqui Pl., locum dare existimandi Ci., locum nocendi ei dedit N., locum dare Veientibus ad incendenda opera L., locum facere titulo muneribusque O. ali magnae iacturae Cu. ali poëtarum mendacio Cu.; locum aperire da(ja)ti, (po)nuditi prostor (= priložnost, možnost): locum aperire suspicioni Ci. izpostaviti (izpostavljati) se sumu, locum aperire hosti ad occasionem L. sovražniku dati priložnost za udar; locum nancisci C. dati ugodno priložnost; neque etiam parvulo detrimento illorum locum relinqui videbat C. in videl je, da ni nobene priložnosti več, da bi jim prizadel količkaj škode.

3. stališče, stanje, položaj, okoliščine: si ego in istoc sim loco, dem potius aurum Pl., ubi loci (= quo [in] loco) res nostra est? Pl., in eum incidi locum Ter., peiore loco res non potis est esse quam in quo nunc sita est Ter., tuli graviter et acerbe, iudices, in eum me locum adduci, ut … Ci. stališče, is enim si eo loco esset, negavit se facturum Ci. ep., res erat … eo iam loci (= [in] eo iam loco), ut … Ci., qui cum ex equitum … fuga, quo in loco res esset … , cognovissent C. kakšen je položaj, in eum locum ventum est C. prišlo je do tega, in eo enim loco res sunt nostrae L., missis nuntiis, quo loco res essent L.

mineur, e [minœr] adjectif manjši, manj pomemben; juridique mladoleten; musique mol; masculin, féminin mladoletnik, -ica

mineurs de 18 ans mladoletniki do 18 let
mineur délinquant mladoleten prestopnik
Asie féminin Mineure Mala Azija
en mineur (musique) v molu
écrivains masculin pluriel mineurs manj pomembni pisatelji
frère masculin mineur (religion) minorit, frančiškan
juge masculin, tribunal masculin des mineurs sodnik, sodišče za mladoletnike

mixte [mikst] adjectif mešan

classe féminin, école féminin mixte mešan razred, mešana šola
éducation féminin mixte koedukacija
(religion) mariage masculin mixte mešan zakon
train masculin mixte mešani vlak (tovorni vlak z osebnimi vagoni), mešanec
(marine) cargo masculin mixte tovorna ladja s potniškimi kabinami
commission féminin mixte mešana komisija
double masculin mixte mešana dvojica (pri tenisu)
tribunal masculin mixte mešano sodišče (civilistov in vojaških oseb)

mladínski juvénile, jeune, de (la) jeunesse, pour la jeunesse

mladinski dom foyer moški spol (ali maison ženski spol) de jeunes
mladinsko gibanje mouvement moški spol de jeunesse
mladinska knjiga livre moški spol pour la jeunesse
mladinska organizacija organisation ženski spol de la jeunesse
mladinski počitniški dom auberge ženski spol de (la) jeunesse
mladinsko prestopništvo déliquance ženski spol juvénile
mladinsko sodišče tribunal moški spol pour enfants
mladinski tabor camp moški spol de jeunesse
mladinsko varstvo, zaščita protection ženski spol de l'enfance et de l'adolescence en danger

mladínski juvenil

mladinska brigada brigada f de la juventud
mladinski dom hogar m juvenil
mladinsko gibanje movimiento m de la juventud
mladinski hotel albergue m juvenil (ali para la juventud)
mladinska knjiga (knjižica) libro (biblioteca f) juvenil
mladinska revija revista f para la juveraud
mladinska organizacija organización f juvenil
mladinsko prestopništvo delincuencia f juvenil
mladinsko skrbništvo asistencia f a la juventud
mladinsko sodišče tribunal m tutelar de menores
mladinske tekme competiciones f pl juveniles
mladinski tabor campamento m juvenil
mladinsko varstvo, zaščita protección f de la juventud

mladoléten, mladolétnik, mladolétnica menor m/f (de edad)

mladoletna sirota pupilo m, -la f
sodnik za mladoletne juez m de (tribunal de) menores
sodišče za mladoletne tribunal m tutelar de menores
skrbništvo za mladoletne protección f de menores

nágel rapide, prompt; brusque; subit, soudain ; (pobočje) abrupt, escarpé

naglo rapidement, vite, promptement; subitement, soudainement, brusquement
z naglim korakom d'un pas rapide, à grands pas
nagla jeza colère ženski spol subite, irascibilité ženski spol, humeur ženski spol colérique
nagle jeze prompt à s'emporter, colérique, coléreux, irascible
naglo sodišče tribunal moški spol sommaire, cour ženski spol martiale

nummārius 3 (nummus)

1. denaren, novčen: theca Ci. ep., difficultas nummaria ali rei nummariae Ci. stiska (sila) za denar, finančna stiska, res n. Ci., Suet. denarstvo, denarništvo, denar, lex n. (Cornelia) Ci. denarni zakon = zakon zoper ponarejevanje (kovanega) denarja, poena Icti.

2. metaf. z denarjem podkupljen: iudices Ci., Suet., iudicium Ci., tribunal Sen. ph.

nūtābilis -e (nūtare) omahujoč: qui fortunae munere opulenti elatus et usque ad regni nutabilem suggestum et pendulum tribunal evectus est Ap.

obŕten industrial

obrtni davek contribución f industrial; impuesto m sobre patentes industriales
obrtno dovoljenje; obrtni list licencia f profesional; patente f industrial
obrtni obrat (podjetje) empresa f industrial (ali comercial)
obrtna razstava exposición f industrial
obrtno sodišče tribunal m industrial; jurado m de impresa
obrtna zbornica (muzej) cámara f (museo m) industrial
obrtna šola escuela f industrial, (v Španiji) Escuela de Oficialía y Maestría Industrial

odbòr comisión f ; junta f ; comité m

odbor za človekove pravice (OZN) Comisión de los Derechos del Hombre
izpitni odbor tribunal m examinador, comisión calificadora
ljudski (krajevni) odbor comisión popular (local)
občinski odbor comisión municipal
olimpijski odbor Comité Olímpico
organizacijski odbor comité organizador
posvetovalni (izvršni, stalni) odbor comisión consultiva (ejecutiva, permanente)
upravni (gospodarski) odbor comisión administrativa (económica)
seja odbora reunión f de la comisión

odlòk décret moški spol , édit moški spol , ordonnance ženski spol , décision ženski spol

ministrski odlok décret (ali arrêté moški spol) ministériel
sodni odlok décision judiciaire (ali de justice, du tribunal)

odzváti se répondre à quelque chose

odzvati se pozivu (ali na poziv) sodišča répondre à l'appel (ali à la convocation, à l'invitation) du tribunal
odzvati se povabilu accepter une invitation