Franja

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

òptok m
1. obrob: haljina sa crvenim optocima
2. obtok, cirkulacija: optok krvi; mali i veliki optok krvi
3. dial. trak: za pletenice zadela je crveni optok
4. del zemljišča, ki ga obliva reka

pánglică -i f trak, pentlja

pannus -ī, m (prim. got. fana, stvnem. fano tkanina, sukno, stvnem. gundfano zastava)

1. kos sukna, trak, krpa, capa, cunja: O., Sen. ph., obstetrix pannos lavit H., purpureus adsuitur pannus H., p. lineus Plin.; kot robec, prtiček, servieta: Mart.; kot preveza, oglavna poveza: O., Val. Max.; kot obveza, (p)ovoj: Plin.; kot vrečica, mošnjica, rutica, v kateri se kaj shrani: Petr.; occ. razcefrana borna obleka: Ter., Mart., Suet., Fides, velata panno H., duplex p. H. (o dvojnem ogrnjenem plašču stoikov).

2. metaf. navzdol viseč (menda cunjast) izrastek (na drevesih): e glandiferis sola quae vocatur aegilops fert pannos arentes Plin.

Opomba: Heterocl. dat. in abl. pl. pannibus: Enn. fr.

pántljika ž (avstr. Pantel) pog. trak: opasati se crvenom -om

paragauda -ae in paragaudis -is, f trak, obšiv, proga: Cod. Th., auratae aut sericatae paragaudae Cod. I.

2. meton. progasta obleka: lineae paragaudae Vop. Od tod paragaudius 3 ki ima progo (obšiv, trak): interula Vop.

pasamán moški spol (zlat, srebrn) trak, pletenica, pramen, našitek

pasamano moški spol trak, pletenica, pramen; (stopniščna) ograja

passement [pǽsmənt] samostalnik
trak

patagīum -īī, n (gr. παταγεῖον) širok obšiv, trak, obroba zgoraj na obleki rim. gospa: Tert., Pallis patagiis crocotis malacis mortualibus Naev. ap. Non., uberes enim crines leniter emissos et cervice dependulos ac dein per colla dispositos sensimque sinuato patagio residentes Ap., patagium est, quod ad summam tunicam assui solet; quae et patagiata dicitur et patagiarii, qui eiusmodi opera faciunt P. F.

pettorale

A) agg. anat. prsen; naprsen:
croce pettorale relig. naprsni križ

B) m

1. prsni jermen

2. šport številka, trak (na prsih tekmovalcev)

pistagna f obl. trak, obrobek

platband [plǽtbænd] samostalnik
ozka greda
arhitektura pramen, trak, venčna letva

radius -iī, m (etim. sicer ne popolnoma dognana beseda, najverjetneje sor. z rādīx)

I.

1. pali(či)ca: Plin. idr., acuti atque alius per alium immissi radii L.; occ. prečka, špica, napera pri kolesu: V., Sen. ph., Val. Fl. idr., radii rotarum: V., O., Cu.

2. kot mat. t. t. palica matematikov, orodje, s katerim so risali slike po zelenem steklenem prašku, risarska (risalna) palica, pisalo, risalo, črtnik: Arn. idr., descripsit radio gentibus orbem V., homunculum a pulvere (gl. pulvis) et radio excitabo Ci., geometricus radius Amm.,

3. kot tkalski t.t. snovalnica, suvalnica, čolniček, čolnak: O., Lucr., Sil. idr., excussi manibus radii revolutione pensa V., inter muliercularum radios et textrina dilanior Hier.

4. kot medic. (anatomski) t.t. koželjnica (naspr. cubitus podlahtnica): Cels.

5. kot zoološki t.t.
a) bodica nad repom ribe morski bič (Trigon pastynāca Linn.): Plin.
b) radii ostroge nekaterih ptičev: Plin.; poseb. petelina: Plin.
c) radius virīlis Cael. moško spolovilo, penis.

6. kot bot. t.t. rádij, vrsta podolgovatih oliv, ki so jo vkuhavali: Col., Plin., Cels. idr., radii et amara pausia baca V.; njena podvrsta se je imenovala radius maior: Ca., Varr. —

II. metaf.

1. kot geom. t.t. polmer, rádij kroga: pares a medio radii Ci.

2. žarek ali trak svetečega predmeta, poseb. sonca: Gell., Veg., Amm. idr., radii solis Pl., Ci. idr., Titan radiis retexit orbem V., radii lunae O., iubar hoc radiis insigne coruscis O., aurati radii V. žarni venec, obstret, nubes ardens radiis et auro V. (hendiadyoin = aureis radiis), radii corusci fulminis Val. Fl., radius solis Tert., radius a sole porrectus Lact.

religāmen -inis, n (religāre) vez, trak: Prud.

ribbon [ríbən]

1. samostalnik
trak, vrvica, trakec (znak vojaškega odlikovanja); krpa, capa; proga, pramen (na nebu)
množina, pogovorno vajeti, uzde

blue ribbon modri trak reda hlačne podveze
all in (to) ribbons v samih capah
fancy ribbon, figured ribbon vzorčast, pisan trak
ribbon road serpentinasta cesta
to handle (to take) the ribbons držati vajeti; (tudi figurativno), gnati konje, kočijažiti
to hang in ribbons viseti v capah
to tear to ribbons raztrgati v cape, razcefrati

2. pridevnik
narejen iz traku (trakov); progast, prižast

3. prehodni glagol (tudi ribbon out)
okrasiti s trakovi; razrezati v trakove
neprehodni glagol
(o cestah) vleči se kot trak, vijugati se

ruban [rübɑ̃] masculin trak; obroč (pri sodu); trak, petlja za lase; (= ruban de route) ravna cesta

ruban bleu modri trak (za najhitrejšo ladjo)
ruban de chapeau trak pri klobuku
ruban encreur, encré (de machine à écrire) trak za pisalni stroj
ruban sans fin tekoči trak
ruban isolant osamitveni, izolirni trak
ruban magnétique magnetofonski trak
ruban-mesure masculin merilni trak
ruban rouge trakec (znak) reda častne legije
ruban violet akademske palme (odlikovanje)
mètre masculin à ruban metrski trak
scie féminin à ruban tračna žaga

selvage [sélvidž] samostalnik
okrajek; trak, ki rabi za rob pri suknu; kovinska plošča na ključavnici

spighetta f

1. bot. klasek

2. resa; pletenica; trak

streamer [strí:mə] samostalnik
(ozka) zastavica; praporček v vetru; žarek, trak (svetlobe); papirnata kača; nadpis čez celo stran (v časopisu)
množina polarna zarja