Franja

statuesque [stætjuésk] pridevnik (statuesquely prislov)
podoben kipu; plastičen
figurativno dostojanstven, tog

steif tog (tudi Technik, Pflanzenkunde, figurativ); Hut, Finger, Eischnee, Arm, Hals, vom Sitzen: trd; Getränk, [Schiffahrt] Schifffahrt Wind: močan; Adverb togo; steif und fest behaupten neomajno trditi; ein Ei steif schlagen stepsti jajce; figurativ die Ohren/den Nacken steif halten držati se, ne dati se

stern¹ [stə:n] pridevnik (sternly prislov)
strog, oster, tog; krut, nepopustljiv, neizprosen, strikten; trden; mrk, neprijazen (pogled); neprijeten, odbijajoč (kraj)

stern discipline stroga disciplina
stern necessity neizprosna potreba (sila, stiska)
a stern resolve trden sklep
a stern penalty stroga, ostra kazen
stern times trdi, hudi časi

sticky [stíki] pridevnik (stickily prislov)
(pri)lepljiv, lepek; vlažen, soparen; lesen, tog (tudi figurativno)
pogovorno kritičen; nepopustljiv, oklevajoč
sleng težaven, neprijeten, zoprn, odbijajoč

a sticky day soparen dan
he was very sticky about giving me leave le zelo nerad mi je dal dopust
he came to a sticky end slabo je končal

stiff¹ [stif] pridevnik (stiffly prislov)
tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen
ekonomija stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)

a stiff ascent naporen vzpon
a stiff collar trd ovratnik
a stiff dose močna doza
a stiff examination težaven izpit
a stiff glass of grog kozarec močnega groga
stiff market trg s stalnimi cenami
stiff muscles pretegnjene mišice
stiff neck trd vrat (od prepiha itd.)
a stiff price visoka cena
a stiff reception tog, prisiljen sprejem
a stiff sentence stroga sodba
stiff ship ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih
a stiff un postaran športnik, sleng mrlič
a stiff subject težavna stvar (predmet)
to bore stiff strašno dolgočasiti
bored stiff na smrt zdolgočasen
to have a stiff leg imeti trdo nogo (v kolenu)
to keep a stiff face (lip) ne se dati omehčati
to keep a stiff upper-lip figurativno ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja
to keep a stiff rein držati napete (nategnjene) vajeti
to scare stiff na smrt prestrašiti

stock¹ [stɔk] samostalnik
trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
agronomija inventar, živina
gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
botanika levkoja; surovina; kostna juha
zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
figurativno bedak, neumnež

in stock na zalogi, v skladišču
on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
out of stock ne na zalogi, razprodan
of noble stock plemiškega rodu
stock of anchor prečka pri sidru
stock of anvil klada nakovala
stock of bit držaj svedra
stock on hand zaloga blaga
stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
bank stock osnovni kapital banke
dead stock orodje, mrtvi inventar
fat stock klavna živina
Government stocks državni vrednostni papirji
joint stock kapital delniške družbe
joint-stock company delniška družba
laughing stock predmet posmehovanja
live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
rolling stock železnica vozni park, vagoni
sale of stock trgovina razprodaja zaloge
soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
to be the laughing stock biti v posmeh
to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
to come of a good stock izhajati iz dobre družine
to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
he has a great stock of information on je dobro informiran
to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja

strict [strikt] pridevnik (strictly prislov)
strog, natančen, točen, strikten, precizen, eksakten, strogo določen, izrecen (ukaz); rigorozen (pravilo), oster; popoln, absoluten
botanika tog, ozek, pokončen

in strict confidence strogo zaupno
strict discipline stroga disciplina
strict rules rigorozna pravila
strict morals stroga morala
strict observance strogo izpolnjevanje (pravil itd.)
strictly speaking strogo vzeto, točno povedano, pravzaprav
in the strict sense of the word v strogem pomenu (smislu) besede
a strict statement of the facts točna ugotovitev dejstev
to keep a strict watch over s.o. strogo koga stražiti

stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)

1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.

2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.

3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod

1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.

2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).

systématique² [-tik] adjectif sistematičen; ki se tiče sistema, v skladu s sistemom; načrten, metodičen, strogo dosleden; sestavljen ali urejen v sistem ali po sistemu; znanstveno urejen; figuré tog; dogmatičen; ki ne trpi ugovora; peremptoren

classement masculin systématique sistematična razvrstitev
refus masculin systématique trmasto zavračanje
soutien masculin systématique à une politique sistematično, dosledno podpiranje neke politike
travail masculin systématique sistematično, metodično delo

ţeapăn -ănă (ţépeni, ţépene) adj.

1. tog, odrevenel, otrpel

2. čvrst

tense² [tens]

1. pridevnik (tensely prislov)
napet
(tudi figurativno) nategnjen, zategnjen; tog, trd

a tense moment napet trenutek; jezikoslovje zaprt (glas)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
napeti (se), nategniti (se)

tieso trden, trd, tog; napet; figurativno pogumen, korenjaški; čvrst, strumen; figurativno trmast, svojeglav; figurativno smešno tog; ljudsko uraden

dejar tieso (a) (pop) koga na oni svet spraviti, ubiti
poner cara tiesa tog, uraden postati
poner tiesas las orejas napeti ušesa
tenerse tieso vztrajati pri svojem mnenju
tenérselas tiesas con uno grdo se s kom gledati
yo me las tendré tiesas con él (pop) znal se bom uveljaviti pred njim, mu bom že pokazal

trig¹ [trig]

1. pridevnik
lep, čeden, zal, brhek; čist, urejen, negovan, eleganten; zdrav, čvrst, močan; tog, formalen; zanesljiv, siguren

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
narečno (večinoma trig up, trig out) očediti (se), očistiti (se)

ùkrūćen -a -o
1. trd, otrdel: -o koljeno
2. tog: -o ponašanje; -ōst ž otrdelost, togost

unbending [ʌnbéndiŋ] pridevnik
neupogljiv
figurativno nepopustljiv, trmast, tog, odločen

uneasy [ʌní:zi] pridevnik
neudoben, nekomoden; neprijeten; neugoden; nemiren (bolnik, noč); tog, prisiljen; zaskrbljen, vznemirjen; ženiran

to feel uneasy about s.th. biti vznemirjen zaradi česa
to pass an uneasy night prebiti nemirno noč

unpliable [ʌnpláiəbl] pridevnik
neupogljiv, neupogiben, nepregiben; slabo prožen
figurativno tog, neuklonljiv, trdovraten, nepopustljiv

uštógljiti se ùštōgljīm se postati trd, tog: čitavo veče držao se uštogljeno

whalebone [wéilboun]

1. samostalnik
kitova, ribja kost; predmet iz ribje kosti; (npr. paličica v stezniku)

2. pridevnik
narejen iz ribje kosti
figurativno tog, neupogljiv

wooden [wudn] pridevnik (woodenly prislov)
lesen, iz lesa narejen
figurativno lesen, tog, otrpel, okoren, neroden
figurativno brezizrazen, dolgočasen; bedast, neduhovit