Franja

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

nastópati (-am) | nastópiti (-im) imperf., perf.

1. intervenire, esibirsi, recitare; ekst. šport. gareggiare, giocare, partecipare (a):
nastopati kot solist esibirsi da solista
nastopati za reprezentanco giocare per la nazionale

2. (javno izraziti, izražati svoje stališče) intervenire; jur. costituirsi:
nastopiti kot privatni tožnik costituirsi parte civile

3. essere, essere presente in:
osebe, ki nastopajo v romanu i personaggi del romanzo

4. iniziare, incominciare; insorgere:
nastopiti kariero iniziare la carriera
star. nastopiti gospodarstvo ereditare il patrimonio
jur. nastopiti kazen iniziare a scontare la pena

nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

I.

1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nec … tuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit. —

II.

1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko. —

III.

1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).

nōtiō -ōnis, f (nōscere)

1. spoznavanje česa, seznanjanje s kom, čim: quid tibi hanc notiost … amicam meam? Pl. zakaj se seznanjaš s to mojo ljubico?, kaj se imaš brigati zanjo?

2. occ. oblastniško, politično, uradn(išk)o seznanjanje, jemanje na znanje =
a) preiskava, preiskovanje: Dig., pontificum, populi Ci., dilatā notione de iure flaminis T.
b) notio censoria α) cenzorska (cenzorjeva) preiskava: censoria notio et gravissimum iudicium Ci., tenere iudicium notionemque censoriam Ci. β) n. censorum ali censoria cenzorski (cenzorjev) ukor: notiones animadversionesque censorum Ci., in cuius (sc. Sallustii) historia notiones censorias fieri atque exerceri videmus Gell.
c) actoris notio oblastniška, uradna preiskava, ki je želi tožnik: Ci.

3.
a) znanje, vedenje: ceteri agri sine populi Romani notione addicentur Ci., n. futuri Aur.
b) znanje o čem, poznavanje (umevanje) česa, pojem, predstava o čem, pomen česa, (po)misel na kaj, o čem, glede česa: n. boni vini Ci., animi Ci., rerum notiones Ci., notio de fortitudine Ci., in omnium animis notiones deorum impressit natura Ci. božanski pojem, pojem „bog“, mens … fugere intellegentiae nostrae vim et notionem videtur Ci. zdi se, da si naš razum ne more razlagati, da naš razum ne more dojeti (razumeti), neque alia huic verbo subiecta notio est Ci. in ta beseda ne sloni na nobeni drugi (po)misli, notiones, quas ἐννοίας vocant Ci., notiones insitae Ci. čisti pojmi, pojmi a priori = gr. προλήψεις.

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

pleitista pravdarski

pleitista m pravdar; tožnik; tožbar

possessor -ōris, m (nom. sg. iz possidēre)

1. posestnik, lastnik, imetnik, gospodar: Lucan. idr., bonorum Ci., aut invidiae aut pestilentiae (zavidanih ali okuženih krajev) Ci., de praefecto urbis quasi possessore reipublicae magnā utrimque vi contendebatur S. fr.; pren.: Italici litoris aquilo possessor Petr.

2. zemljiški posestnik, zemlják: Col. idr., agrorum L., Col., bonorum Ci., Sullani possessores Ci., soli Suet.

3. kot poklas. jur. t.t. „posestnik tožnega predmeta“ = (ob)toženec (naspr. petitor, actor tožnik): Plin. iun., Q., Icti.

praevāricātor -ōris, m (praevāricārī) (pre)kršitelj (kršilec, prekrševalec, prestopnik) svojih dolžnosti, nepošteni (nezvesti, poseb. z nasprotno stranko skrivaj dogovorjeni) pravnik, navidezni odvetnik: Plin. iun., Icti., utrum te perfidiosum an praevaricatorem existimari mavis? Ci.; z gen.: Catilinae Ci. navidezni tožnik, causae publicae Ci. ali dei Lact. navidezni zavetnik (zagovornik).

prosecute [prɔ́sikju:t]

1. prehodni glagol
nadaljevati, izvajati (načrt), gnati kaj naprej; izvrševati, opravljati (obrt, poklic itd.)
pravno kazenskopravno preganjati, tožiti (for zaradi)
iztožiti (terjatev)

2. neprehodni glagol
pravno zastopati tožbo, tožiti

prosecuting counsel (ameriško attorney) tožilec, državni pravdnik
prosecuting witness tožnik

Remmius 3 Rémij(ev), ime rimskega rodu: T. Njegov najznamenitejši predstavnik je bil slovničar Remmius Palaemon Remij Palemon (Palajmon): Suet. Adj. lex Remmia (de calumniatoribus), po neznanem Remiju imenovani zakon, po katerem se je kaznoval tožnik, ki svoje trditve ni mogel dokazati; v civilnih pravdah je bil kaznovan z globo, v kazenskih pravdah pa s tem, da so mu na čelo vžgali črko K (= Kalumniator): ita tamen quaestus te cupidum esse oportebat ut horum existimationem et legem Remmiam putares aliquid valere oportere Ci.

sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

I. (kot jur. t. t.)

1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

II.

1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV. –

III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.

sodník judge; justice; magistrate

mirovni sodník justice of the peace (krajšava: J.P.)
nogometni sodník referee; (kriketni, teniški) umpire; (razsodnik) arbiter, arbitrator
biti hkrati sodník in tožnik to be judge and jury (in one's own cause)

tožil|ec moški spol (-ca …)

1. pravo državni: der Staatsanwalt, generalni: Generalanwalt, Generalstaatsanwalt, vrhovni: Oberstaatsanwalt
javni tožilec öffentlicher Ankläger

2. (tožnik) der Kläger, der Ankläger
zasebni tožilec der Privatankläger
oškodovanec kot tožilec der Nebenkläger
tožba oškodovanca kot tožilca die Nebenklage

tožitelj moški spol (-a …) pravo (tožnik) der Kläger

tožítelj (-a) | -ica (-e) m, f glej tožnik | tožnica

vindicō (vendicō) -āre -āvī -ātum (vindex; gl. to slovo)

1. lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si, pripisati (pripisovati) si; z dat., poseb. sibi: Val. Max., Sen. ph., Q., Iust. idr., ceterarum rerum, quae sunt in oratore, partem aliquam sibi quisque vindicat Ci., prospera omnes sibi vindicant, adversa uni imputantur T., Africa Punicum malum cognomine sibi vindicat Plin., hoc volumen … Pythagorae pertinax fama antiquitatusque vindicant Plin.; brez dat.: non nobis solum nati sumus ortusque nostri partem vindicat patria Ci., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N.; s predik. acc.: Homerum … Clii suum vindicant Ci.; prim.: omnia pro suis vindicare Ci., civitas eam laudem pro sua vindicat Ci.; pesn.: (sc. Iuppiter) vindicat antiquam faciem O. si nadene (vzame zase) zopet prejšnjo podobo; nam. dat. acc. s praep. ad: victoriae maiore parte ad se vindicatā L., ad se sui belli vindicare decus L.; pesn. z inf.: vindicat hoc Pharius dextrā gestare satelles Lucan.

2.
a) sodno (pred sodiščem) (pri)lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si kaj kot last, od sodnika zahtevati prisoditev česa ali koga, zahtevati osebno svobodo za člana rodbine (ki se mu ta krati), (pred sodiščem) zahtevati osvoboditev člana družine (tak pravni postopek je bil povezan s simboličnimi dejanji: sporne stvari se je s palico ob izrekanju slovesnega besedila dotaknil najprej tožnik, za njim pa še toženec): ni iudicatum facit aut quis endo eo in iure vindicit (gl. opombo spodaj) Tab. XII ap. Gell., ita vindicatur Virginia spondentibus propinquis L., ut … vindicari puellam in posterum diem pateretur L. da se ji prisodi svoboda, da se osvobodi, profecti (sc. stranki) simul in agrum de quo litigabatur, terrae aliquid ex eo, uti unam glebam, in ius in urbem ad praetorem deferrent et in ea gleba, tamquam in toto agro, vindicarent Gell. (prim. vindiciae 2.); z dostavkom in libertatem: me vindicantem sponsam in libertatem L.; pren.: agerent tecum lege primum Pythagorei omnes atque Democritii ceterique in iure vindicarent physici Ci.
b) metaf. sploh osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati), starejše oteti (otevati, otimati); z dostavkom in libertatem: vindicare se (vindicare Galliam) in libertatem C., privatus in libertatem rem publicam vindicavit Ci., ex dominatu Ti. Gracchi in libertatem rem publicam vindicare Ci., ut patriam ex servitute in libertatem vindicaret N.; brez dostavka in libertatem: Plin., Vell. idr., ut se aliquando ac suos vindicaret Ci., dura ad saxa revinctum vindicat Alcides O., me nulla excusatio vindicat labore Ci., familiam ab interitu vindicare Ci., sed ab hoc necessitate vos fortuna egregie vindicat L., naves vindicavit a periculo Auct. b. Alx., se ex suspicione tanti sceleris … vindicavit Ci. rešil (opral) se je suma … , se ad aliquem vindicare svoji obveznosti do koga zadostiti (zadoščati, zadoščevati, zadostovati), izpolniti (izpolnjevati) svojo obveznost do koga: ut se aliquando ad suos vindicaret Ci.; abs.: mare vindicatum Vell., laudem absolutus vindicatusque est Plin. iun. (o obtožencu); tudi = pridrž(ev)ati (si): locum praecipuum sibi inter amicos vindicare Plin. iun.; occ. braniti koga (kaj) proti čemu, pred kom (čim), zoper kaj, obraniti koga (kaj) česa, pred kom, čim, ubraniti koga, kaj, (za)ščititi koga, kaj, (ob)varovati koga česa, pred kom, čim: tanta universae Galliae consensio fuit libertatis vindicandae C., potentiam Chrysogoni non modo infirmari, verum etiam vindicari oportere Ci., nihil nobis relictum est, nisi quod armis vindicarimus L., rusticis … partem cibariorum per hiemem vindicare Col. ohraniti; nav. s praep. ab: Varr. idr., nos a verberibus, ab unco, a crucis terrore vindicabunt? Ci., vindicare pecuniam a tributis Ci., aliquem a miseriis morte Ci., laudem summorum oratorum ab oblivione hominum Ci., terram a populationibus Cu., vindicatae ab iniuriis magistratum provinciae Vell., capillum putant … a canitie vindicari, si … Plin., salis natura … corpora … defuncta etiam a putrescendi tabo vindicans Plin.; s samim abl.: ad vindicandam maximis periculis rem publicam Vell.

3.
a) (za krivico, storjeno rodu) napovedati ali zahtevati krvno maščevanje, s kaznijo nastopiti proti komu, kaznovati, naložiti (nalagati) komu pokoro: credis te satis esse vindicatum? Mart.; brezos.: fateor … in cives militesque esse severe et vehementer vindicatum Ci., in quos eo gravius Caesar vindicandum statuit C., nisi vindicatum (sc. fuerit) in noxios S., vindicandum in eos, qui hosti prodidere rem publicam non manu neque vi, … verum quaestionibus S.; abs.: nisi vos vindicatis Ci., populum hortari ad vindicandum S.
b) metaf. vindicare aliquid kaznovati kaj, redko = prepovedati (prepovedovati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati): maleficia, peculatum, scelera Ci., peccata L., ut quaeque res turpissima, sic maturissime vindicanda est Ci., improborum consensio omni supplicio vindicanda est Ci., iste dolus malus legibus erat vindicatus Ci. prepovedana, facinus … fortasse adhuc in nullo vindicatum Ci., omnia, quae vindicaris in altero, tibi ipsi vehementer fugienda sunt Ci. kar karaš, urbium damna principis munificentia vindicat Vell. preprečuje = poravna(va); occ. maščevati: qui necem Crassi vindicet, ultor erit O., vindicare crudelitatem Ci., sociorum (objektni gen.) iniurias L., iniurias suas manu (s silo) S., offensas vindicet ense suas O., mortem alicuius Plin., caedem patris, scelus Iust., torus vindicatus Sen. tr. (s smrtjo prešuštnika), vindicabitis vos (sc. Germanicum) T.; vindicare se de (ab) aliquo maščevati se nad kom ali komu: se de fortuna praefationibus Plin. iun., me ab illo … vindicare Sen. ph.; v pass.: quantā saevitiā opus erat, ut Sulla de Mario vindicaretur Fl.

Opomba: Star. in prvotna soobl. po 3. konjugaciji vindicit: Tab. XII ap. Gell.

Xanthippus -ī, m (Ξάνϑιππος) Ksantíp

1. Periklov oče, glavni Miltiadov tožnik in zmagovalec nad Perzijci pri Mikali l. 479: Ci.

2. lakedajmonski vojskovodja, v prvi punski vojni kartažanski poveljnik, ki je uničil Regulovo vojsko in ujel Regula: Ci., L., Veg.

zaseb|en [é] (-na, -no) privat, (nejaven) nichtöffentlich; Privat- (dolg die Privatschuld, dolžnik der Privatschuldner, interes das Privatinteresse, pogovor das Privatgespräch, tožilec/tožnik der Privatkläger, Privatankläger, učitelj der Privatlehrer, avdienca die Privataudienz, hiša das Privathaus, izdaja die Privatausgabe, klinika die Privatklinik, lastnina das Privateigentum, pobuda die Privatinitiative, posest der Privatbesitz, pot der Privatweg, sfera die Privatsphäre, tožba die Privatklage, die Privatanklage, šola die Privatschule, uporaba der Privatgebrauch, zadeva die Privatangelegenheit, zadolžnica der Privatschuldschein, gospodarstvo die Privatwirtschaft, pravo das Privatrecht, premoženje das Privatvermögen, življenje das Privatleben)

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

ἐπι-μηνῡτής, οῦ, ὁ kdor naznani krivca, ovadnik, tožnik.