Franja

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.

ràžnjati -ām begati sem ter tja: međutim su srpski ratnici ražnjali oko Prokuplja; ražnjati po sobi

Rdeči trg stalna zveza
(trg v Moskvi) ▸ Vörös tér
Od moskovskega Kremlja ga ločuje Rdeči trg. ▸ A moszkai Kremltől a Vörös tér választja el.

reciprocō -āre -āvī -ātum (reciprocus)

I. trans.

1. prinesti (prinašati) zopet nazaj po isti poti, nazaj obrniti (obračati), sem ter tja (za)majati, gibati, premakniti (premikati), usmeriti (usmerjati): telum reciprocare Gell. semtertja tresti (vihteti, mektati), ventus reciprocare animam non sinit L. zajeti (in spustiti) sapo, vdihniti in izdihniti = dihati; prim. spiritum per fistulam reciprocare Gell., aëra vitali spiritu reciprocare Arn., quinqueremis in adversum aestum reciprocari non potest L. se je ne da krmariti naprej ali nazaj; poseb. o oseki: reciprocare undas Sil.; med.: reciprocatur mare Cu. upada, doživlja oseko, reciprocata maria Mel., in motu identidem reciprocando Ci. pri oseki, pri ponavljajoči se menjavi oseke in plime.

2. metaf. postaviti (postavljati) kaj v vzajemnost, v vzajemno razmerje: ista sic reciprocantur (so v takem vzajemnem razmerju), ut et si divinatio sit, dii sint, et si dii sint, sit divinatio Ci., quod (sc. animarum amicitiae) nec mutuae sint nec reciprocari queant Ap. jih ni mogoče (vzajemno, recipročno) (po)vrniti. —

II. intr. nazaj ali tja in nazaj (s)teči, (od)liti se, odteči (odtekati), doživeti (doživljati) oseko (in plimo), upasti (upadati): fretum Euripi non septies die temporibus statis reciprocat L., reciprocantes undae Iust., reciprocantibus aquis Fl., reciprocans oceanus Plin. Oceanova oseka.

rekognoscíranje vojska reconnaissance, reconnoitre, ZDA -ter

iti na rekognoscíranje to go reconnoitring

ressortissant, e [-tisɑ̃, t] adjectif pristojen; spadajoč v pristojnost; masculin, féminin oseba, ki biva v inozemstvu ter jo ščitijo diplomatski ali konzularni zastopniki njene države; podanik, pripadnik (neke države)

saltcat [sɔ́:ltkæt] samostalnik
zmes soli, prodca in urina ter dr. za vabljenje in zadrževanje golobov pri hiši

ségrais [segrɛ] masculin gozd, ki je ločen od velikih gozdov ter ga posebej izkoriščajo

separatist [sépərətist]

1. samostalnik
separatist, privrženec separatizma; kdor se želi ločiti, odcepiti od česa ter biti samostojen; secesionist
religija sektaš, disident

2. pridevnik
separatističen

smoking-concert [smóukiŋkɔ́nsət] samostalnik
koncert, pri katerem se pije pivo ali vino ter je dovoljeno kaditi

soc(c)age [sɔ́kidž] samostalnik
zgodovina, pravno najem zemlje in plačevanje najemnine zanjo ter opravljanje drugih uslug (fevdnemu gospodarju)

spoilsman množina spoilsmen [spɔ́ilzmən] samostalnik
ameriško, politika oseba, ki glasuje ali pomaga stranki ter po njeni zmagi dobi državno službo ali se drugače osebno okoristi

stock-book [stɔ́kbuk] samostalnik
skladiščna knjiga, popis izdanega blaga ter blaga v skladišču

strap-hanger [strǽphæŋə] samostalnik
potnik, ki stoji (v avtobusu itd.) ter se drži za usnjen ročaj ali zanko

š s neskl. petindvajseta črka latinične abecede, trideseta cirilske ter devetindvajseta glagolske azbuke; malo š; veliko Š

šárati šárām
I.
1. pisano barvati: moler mu šarao dvore
2. krasiti, okraševati: pušci srmom šarao kundak
3. barvati: šarati uskršnja jaja
4. begati z očmi: dok ih slušam, oči mi šaraju po dvorištu; šarati očima
5. lagati, sem ter tja švigati, lažnivo se izgovarjati: ne valja šarati, jer ćemo umrijeti, umreti
6. čez ojnice skakati: mlada žena počela šarati
7. ekspr. pisariti: naša djeca svaša šaraju po zidovima
8. opotekati se, potikači se: plane kad vidi koga gdje šara oko njene kuće
9. smukati se, vrteti se: šarati oko koga
II. šarati se
1. začenjati zoreti: u vinogradima već se grožđe šara
2. siveti: od briga poče mu se i kosa šarati

špârtati -ām (n. Sparte, it.)
1. črtati: špartati linije, hartiju, papir; špartan papir
2. hoditi sem ter tja, gor in dol: stražari su odmerenim korakom špartali ispred hangara

šȕč-mȕć prisl. sem ter tja: šuć-muć pak prolij poskušalo se je to in ono, iz vsega pa ni bilo nič: to što vi pričate, to je šuć-muć pa prolij

švȑćkati se -am se hoditi sem ter tja

tȁmo-âmo prisl. sem ter tja: šetali smo tamo-amo