Franja

tèpati -ām dial. tepsti, biti

tèzmati -ām (se) dial.
I.
1. vleči: ne tezmaj to, dete
2. ekspr. tepsti, tolči: bogme on nju tezma kako valja
II. tezmati se
1. vleči se
2. natezati se, zelo se truditi: sigurno si se prilično tezmao s dječacima po svijetu
3. pričkati se: ti se tamo tezmaj, a tu ne galami

thrash¹ [ɵræš] prehodni glagol
mlatiti (tudi figurativno)
biti, tolči, tepsti, pretepati
figurativno potolči, poraziti, premagati
neprehodni glagol
mlatiti; premetavati se sem in tja; udariti (at v, po)
navtika prebijati se (proti vetru, plimi itd.)

to thrash straw figurativno mlatiti prazno slamo
to thrash s.o.'s jacket, to thrash the life out of s.o. pogovorno premlatiti, namlatiti koga
to thrash in bed with a high fever premetavati se v postelji z visoko vročino
to thrash out izmlatiti; prerešetati, pretresti; razpravljati (o); razlagati, pojasniti
to thrash over old straw mlatiti prazno slamo

tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

la caja, el tambor bobnati
tocar la campana zvoniti (z zvonom)
tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
tocar las consecuencias čutiti posledice
tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
tocar el piano igrati na klavir
tocar todos los resortes vse sile napeti
tocar la trompa trobentati
le toca la mitad pripada mu polovica
eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
¡toquemos! velja! udarimo v roke!
no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
tocar a fuego zvoniti ob požaru
tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
tocar a misa zvoniti k maši
tocar a muerto mrliču zvoniti
tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
en cuanto toca a mí kar se mene tiče
tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
tocárselas popihati jo, zbežati
los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo

towel [táuəl]

1. samostalnik
brisača

towel rack stojalo, obešalnik za brisačo
lead(en) towel sleng, figurativno, zastarelo krogla, izstrelek
oaken towel gorjača, palica
round towel roller towel vrtljiva brisača
to throw in the towel figurativno priznati se za premaganega, priznati poraz

2. prehodni glagol
(o)brisati, osušiti (z brisačo), otreti
sleng (pre)tepsti, (pre)mlatiti
neprehodni glagol
(o)brisati se, otreti se (z brisačo)

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

vapulate [vǽpjuleit] prehodni glagol
tepsti, šibati
neprehodni glagol
biti tepen

vapul(e)ar (pre)bičati, (pre)tepsti

varear (s)klatiti; iztepati; z vatlom izmeriti; goniti (živino); bikoborba raniti bika s sulico; (pre)tepsti

verberar bičati, šibati, tepsti

verberō¹ -āre -āvī -ātum (verbera)

1. (pre)bičati, (pre)tepsti, šibati (z bičem, šibo): Pl., Mart., Suet. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare Ci., virgis verberari Ci., aliquem verberatum necare L., ad pulsandos verberandosque homines Ci., piscem ferulā Plin. z udarci mehčati.

2. udariti (udarjati), biti koga, kaj, ob kaj, (pre)tepsti (ne z bičem ali šibo, ampak s kako drugo stvarjo), mahati, udrihniti (udrihati) po kom, čem, zade(va)ti koga, kaj: Ca., Eutr. idr., os Plin. iun. v obraz, os manibus T., eum ense O., aethera alis V., auras ictibus V., centena arbore fluctūs V. s sto vesli udarjati po valovih, Charybdis sidera verbera undā V. „tepe“ = škropi zvezde, se dotika zvezd, Aufidus verberat undas Lucan. tepe valovje, se izliva v valovje, chelyn plectro Sen. tr. prebirati, udarjati, igrati, mihi vox aures verberat Pl. mi bije na ušesa, verberare sulcum tempestatibus Col., verberari sole, imbre, ventis Plin., puppem verberat Eurus Val. Fl., etesiae litus Aegyptium verberant Sen. ph., Iuppiter nive verberat agros Stat., vineae grandine verberatae H. pobiti, stolčeni, sal super id (sc. vulnus) duobus digitis verberatur Cels. se potolče; abs.: caudā verberando excutere cibum Plin. (o ribah); preg.: noli verberare lapidem, ne perdas manum Pl. (o zastonjskem delu); occ. streljati na kaj, obstreljevati kaj: tormentis Mutinam Ci.

3. metaf. (z besedo) bičati, karati, v živo zbosti (zbadati), bridko zade(va)ti, mučiti: me illis quidem haec verberat verbis Pl. (prim.: verbis tamquam flagris verberati Lact.), orator istos verberavit Ci., verberare os alicuius convicio senatūs Ci., matronam contumeliis Petr., me surdum Pl. ali eius aures sermonibus T. mučiti.

Opomba: Star. obl. verberit = verberaverit: Lex ap. Fest.

vòštiti -īm
1. voščiti, mazati z voskom
2. leščiti, loščiti: voštiti cipele
3. ekspr. tepsti, pretepati: voštiti koga ljeskovcem, leskovcem

whale² [wéil] (ameriško pogovorno) prehodni glagol
tepsti, biti, pretepati, bičati; krepko udariti po (na)

to whale a ball for a home run šport krepko odbiti žogo

whang [wæŋ]

1. samostalnik
pogovorno bobnenje, grmenje; udarec

2. prehodni glagol
narečno udariti, tepsti, lopniti
neprehodni glagol
bobneti, grmeti

whip² [wip]

1. prehodni glagol
ošvrkniti z bičem (a horse konja)
bičati, šibati; biti, tepsti; goniti, gnati z bičem; segnati, zgnati
pogovorno prekositi, potolči, premagati; oviti (z motvozom, s sukancem) (about okoli)
dvigati (breme, premog itd.) (s škripcem)

to whip a carpet iztepavati preprogo
to whip the pavement figurativno udarjati ob pločnik (o dežju)
to whip creation vse prekositi
to whip into line poenotiti; politika spraviti k disciplini (člane stranke)
to whip a top poditi vrtavko
to whip s.th. into s.o. vtepati komu kaj
to whip out iztrgati
whiped cream tolčena smetana
to whip eggs stepati beljak
to whip the cat figurativno skopariti; ne delati v ponedeljek
to whip a knife out of one's pocket hitro potegniti nož iz žepa
to whip stream ribe loviti z neprestanim metanjem trnka v vodo

2. neprehodni glagol
drveti, divjati; hiteti; plapolati (v vetru)

to whip down the stairs zdrveti po stopnicah (navzdol)

yerk [jə:k] zastarelo & narečno

1. samostalnik
sunek; udarec, brca; hiter gib, trzaj, poteg

2. prehodni glagol
bičati, tepsti; nenadoma potegniti, zagnati
neprehodni glagol
sunkovito ali nazaj se pomikati; brcati, ritati (o konju); težko delati, garati; pokati (o biču); čvrsto zategniti šive (o čevljarju)

zurrar strojiti; figurativno tepsti, strahovati, kaznovati; nahruliti

žùljati -ām
I.
1. okopavati: žuljati vinograd
2. otepavati: on jede čokoladu, a mi žuljamo palentu
3. žuliti, mencati: metne rublje na peralo i žulja snažnim rukama
4. tepsti: žuljati koga
II. žuljati se čohati se: janje se žulja o dasku

би́ти б’ю недок., udárjati -am nedov., têpsti têpem nedov., pretépati -am nedov.

бить tolči, biti, udarjati, tepsti, pretepati, pobijati, klati;.
б. баклуши čas zabijati;
б. в барабан bobnati;
б. в голову stopati v glavo (o krvi, vinu);
б. карту ставку dobivati v igri;
б. наверняка biti prepričan o uspehu;
б. в ладоши ploskati;
б. челом globoko se priklanjati ponižno prositi;
б. из ружья streljati;
б. масло mesti;
б. сваи zabijati kole;
вода бьёт из земли voda vre iz zemlje;
лошадь бьёт задом konj brca (z zadnjimi nogami);
жизнь бьёт ключом življenje kipi na vso moč;