Franja

Zadetki iskanja

  • lowering [láuəriə] pridevnik (loweringly prislov)
    temen, mračen, preteč, mrk
  • lurid [l(j)úərid] pridevnik (luridly prislov)
    prsten, bled; pošasten, grozljiv, mračen, temen, strašen; krvavo rdeč (nebo); križeč, živ (barva)
    botanika umazano rumeno rjav

    to cast (ali throw) a lurid light on prikazati kaj v mračni luči
  • mirk [mə:k]

    1. pridevnik
    temen, mračen

    2. samostalnik
    tema, mrak
  • mirky [mə́:ki] pridevnik
    temen, mračen, meglen
  • mondlos brez lune, temen
  • moonless [mú:nlis] pridevnik
    brez mesečine, temen (noč)
  • mȍr, môr neskl. prid. (t. mor) dial. temen, temno moder: mor dolama
  • morne1 [mɔrn] adjectif otožen, (globoko) žalosten, potrt; turoben, temen; mračen; enoličen

    vie féminin morne enolično življenje
    temps masculin morne turobno vreme
  • mráčan -čna -o, dol. mrȃčnī -ā -ō mračen, temen: mračan pogled; -a uspomena
  • mráčiti mrâčīm, mrâčāh -āše
    I. zamračevati, zatemnjevati: veče je počelo da mrači ulice; mračiti čije lice, pojmove
    II. mračiti se
    1. mračiti se: već se počelo mračiti
    2. postajati mračen, temen: lice mu se mrači; mrači mi se pred očima; svijest, svest mi se mrači
    3. potemniti: njegova slava ne može se ničim mračiti
  • mȑčan -čna -o dial. temen, temno rjav
  • mȑčav -a -o
    1. temen, črn: -o nebo; -e oči
    2. dial. sajav: oči su joj krvave od dima, haljina brašnjava i -a
  • mȑk -a -o
    1. temen, črn: -i vuk; -a boja; mrk pogled; -a noć
    2. rjav: -i ugalj rjavi premog
  • mȑkao -kla -o, dol. mȑklī -ā -ē
    1. temen: noć mrkla, prst se pred okom ne vidi
    2. pozen: do -e noći; do -a mraka; do -e jeseni
  • murk [mə:k] pridevnik
    arhaično, poetično temen, mračen; gost (megla)
  • murky [mə́:ki] pridevnik (murkily prislov)
    temen, mračen, temačen; zameglen, gost (megla)
  • nàtušten -a -o mračen, temen: -o lice; -ōst ž mračnost
  • nebuloso meglen, oblačen; nejasen, zameglen, temen
  • nebulōsus 3 (nebula)

    1. meglen, zamegljen, mračen: locus nebulosus, locus nebulosior Ca., Pontus nebulosus Mel., nebulosus et roscidus aer Plin., exhalatio nebulosa Plin., hoc nebuloso et caliginoso caelo Ci., dies nebulosi nubilive Cels., nebulosus dies Fl.; occ. zaradi svoje tankosti meglenast: nebulosa retia (= gr. νεφέλαι) Aus.

    2. pren. temen, nejasen, težko doumljiv, težko razumljiv: nomen Gell.
  • niger1 -gra -grum

    1. bleščeče ali zamolklo črn, črnikast, temnobarven, temen, zamolkel (naspr. albus, candidus): Cels., Col., Vulg. idr., oculi Pl., Varr. idr., quae alba sint, quae nigra, dicere Ci., color niger (naspr. marmoreus candor) Lucr., e nigro color est mutatus in album O., quamvis ille niger (zagorel), quamvis tu candidus esses V., n. Galaesus V. temnomoder (zaradi svoje globine), nemus V. temoten, temačen, hederae V. ali colles, silvae H. ali ilex, myrtus O. temnozelen, nigris oculis nigroque capillo decorus H., n. crinis H., niger tamquam corvus Petr., crine ruber, niger ore Mart., sal Plin. iz lesnega pepela izlužena ostra sol, caelum pice nigrius O., nigrior aspectus Plin., uvae nigerrimae Cat., nigerrima sunt Lutatia (sc. cerasa) Plin.; (o živalih) črn: ovis V., barrus H., canis Sen. ph., equi Vulg.; pesn. = črn od strupa, zastrupljen: pocula Pr., nigros efferre maritos Iuv. Od tod subst. nigrum -ī, n
    a) črno, črnina: a nigro album … distinguet Sen. ph.; preg. o zlobnih in kovarnih ljudeh: candida de nigris et de candentibus atra qui facere adsuerat O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.
    b) črna maroga (proga, priža, črta, lisa): taurus erat, signatus tenui media inter cornua nigro O.; kot medic. t. t. nigrum oculi Cels. črni očesni deli, poseb. zunanji roženični rob

    2. meton. zatemnjujoč, omračujoč, mračen: ventus Pl., turbo V., imber nigerrimus V., nigerrimus auster V. deževen (ker priganja deževne oblake).

    3. metaf.
    a) (o vsem, kar se nanaša na smrt) črn, temen, mračen, smrten, žalujoč: ignes H. grmada, formido V., metus Val. Fl., hora Tib., dies Pr., ianua Pr. vrata smrti, podzemlje, Iuppiter n. (= Pluto) Sen. tr., domus Stat. žalujoč(a).
    b) črn = nesrečonosen, pogubonosen, poguben, nesrečen: huncine solem tam nigrum surrexe mihi H. da mi je moral ta dan vziti tako črn (pogubonosen)!, avis Pr.
    c) (v duševnem oziru) črn (prim. „črna duša“) = zloben, hudoben: nec minus niger quam Terentianus ille Phormio Ci., hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! H.
    d) (o dovtipu) rezek, piker, zajedljiv, grizljiv, popadljiv: delectatur iambis … et sale nigro H.