Franja

smér (-í) f

1. direzione; volta; rotta, senso:
ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
avt. obvezna smer senso unico
leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled

2. indirizzo, senso:
smer razvoja indirizzo di sviluppo

3. šol. indirizzo:
študijska smer indirizzo di studio

4. corrente:
filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
teh. prečna smer direzione trasversale
alp. direktna smer diretta
fiz. negativna smer senso negativo

snov² ženski spol (-i …)

1. (tema) der Stoff, das Thema (diskusijska Diskussionsstoff, Diskussionsthema, za pogovor Gesprächsstoff, Gesprächsthema); literarna ipd.: der Stoff, das Sujet (legendna Legendenstoff, za roman Romanstoff)
primeren kot književna snov literaturfähig

2. (predmet) die Materie (težavna eine schwierige)
obvladati snov die Materie beherrschen

3.
učna snov der Lernstoff, Lehrstoff, Unterrichtsstoff

4.
snov za konflikte der Konfliktstoff, das Konfliktpotential

spis¹ moški spol (-a …)

1. (sestavek) die Schrift (hujskaški Hetzschrift, polemični Kampfschrift, Streitschrift, v odgovor Gegenschrift, Erwiderungsschrift, propagandni Propagandaschrift, Schimpfschrift, sramotilni Schmähschrift, zasmehovalni Spottschrift)

2. literarno delo: die Schrift (mladinski Jugendschrift, nabožni Erbauungsschrift, posamični Einzelschrift, spominski Erinnerungsschrift)
zbrani spisi gesammelte Schriften
izbrani spisi ausgewählte Schriften

3. (šolski sestavek) der Aufsatz, Schulaufsatz (na dano temo Problemaufsatz)
tema za spis das Aufsatzthema
zvezek za spise das Aufsatzheft

storíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; commettere:
storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
storiti kaznivo dejanje commettere reato
storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
storiti korak naprej fare un passo avanti

2. nareč. vet. figliare

3. nareč. agr. (obroditi) rendere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. storiti milost fare la grazia
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso

svetlôba (-e) f luce (tudi fiz. ), chiaro:
oddajati, razprševati svetlobo emanare, disperdere la luce
svetloba in tema la luce e le tenebre
dnevna, jutranja svetloba la luce del giorno, la luce mattutina
naravna, umetna svetloba luce naturale, artificiale
sončna svetloba la luce del sole
hitrost svetlobe la velocità della luce

šláger (-ja) m star. (popevka) canzone, canzonetta;
najnovejši časopisni šlager tema ricorrente, di attualità; tormentone
šlager leta (o filmu, knjigi itd.) film, spettacolo di successo, di cassetta; libro di successo, bestseller

šólski escolar

šolsko leto (red, uprava, reforma, zdravnik, praznik, televizija, izlet) año m (reglamento m, administración f, reforma f, médico m, fiesta f, televisión f, excursión f) escolar
šolsko dvorišče patio m de la escuela
šolska knjiga (učbenik) libro m de texto, texto escolar
šolska ladja buque m escuela
šolska kuhinja servicio m de alimentación escolar
šolska kolonija colonia f escolar
šolsko letalo avión-escuela m, avión m para ejercicios de vuelo
šolska mladina juventud f escolar; alumnos m pl
šolska mapa, torba cartapacio m, vade m
šolski film película f educativa
šolska izdaja (knjige) edición f escolar
šolske oblasti autoridades f pl escolares
šolska naloga tema m, composición f, ejercicio m escrito
domača šolska naloga deber m
šolska radijska oddája emisión f escolar (para las escuelas)
šolski radio radio m escolar, (radio) emisíones f pl para las escuelas
šolske počitnice vacaciones f pl escolares
šolsko poslopje casa f escuela; edificio m escolar; escuela f
šolska soba (sala f de) clase f
šolski pouk clases f pl; enseñanza f escolar
šolski primer (fig) ejemplo m clásico (ali típico)
šolski tovariš condiscípulo m; compañero m de clase
šolska ura lección f; (hora f de) clase f
šolski zvezek cuaderno m de clase
pomanjkanje šolskega prostora carencia f de locales escolares

tabú (-ja)

A) m tabù:
prekršiti tabu violare un tabù
jezikovni, moralni, verski tabu tabù linguisico, morale, religioso

B) tabú adj. inv. tabù:
tabu tema argomento tabù

tír (-a) m

1. žel. binario, rotaie:
normalni, ozki, široki tir binario a scartamento normale, ridotto, largo
izvozni, uvozni tir binario di partenza, di arrivo
industrijski tir raccordo privato (per l'industria)
ranžirni tir binario di raccordo
stranski tir binario secondario
mrtvi tir binario morto; pren. punto morto
prehod preko tira passaggio a livello

2. guida, binario:
karnisa z drsnim tirom asta della tenda con guida scorrevole

3. traiettoria:
tir izstrelka, planeta, satelita traiettoria del proiettile, del pianeta, del satellite

4. nareč. (sled, kolesnica, gaz) traccia; rotaia; solco di ruota, passaggio

5. pren. (ustaljen način življenja) binario, carreggiata:
vživeti se v tir vsakdanjega življenja acclimatarsi al binario della quotidianità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vreči koga iz tira far uscire dai gangheri qcn.
pren. obrniti pogovor na drug tir cambiare il tema del discorso
pren. vrniti se v normalni tir rientrare nel binario della normalità
pren. potisniti vprašanje na stranski tir non trattare più la questione
pren. zaiti na slepi tir trovarsi a un punto morto

topos samostalnik
književnost (tradicionalna tema) ▸ toposz

tŕd (-a -o)

A) adj.

1. duro:
trda postelja letto duro
trda tla pavimento duro
trda koža pelle dura
trdi sir formaggio duro
trda platnica copertina cartonata

2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
trdo življenje vita dura
trda revščina miseria nera

3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trda tema oscurità profonda, buio pesto
delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
biti trd essere alticci
trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
biti trde glave avere la testa dura
šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
imeti trdo kožo avere la pelle dura
potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
vladati s trdo roko governare con mano dura
iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
biti trdega srca essere spietati, inflessibili
pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
trd od strahu irrigidito dallo spavento
trda droga droga pesante
trda gradacija forte gradazione
metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
trda kovina metallo duro
trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
anat. trda mrena dura madre
kem. trda voda acqua dura
med. trdi čankar ulcera dura
anat. trdo nebo palato duro
inform. trdi disk disco rigido
bot. trdi les legno duro
lingv. trdi znak carattere, segno duro
agr. trdo žito grano duro

B) tŕdi (-a -o) m, f, n
trda mu prede fa una vita dura
trda gre komu è al verde, a corto di denaro
spati na trdem dormire sul duro
v trdo kuhano jajce uovo sodo
udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente

újevski (-a -o) adj. lingv. in -u:
ujevska osnova tema in -u

vodilni motiv stalna zveza
1. književnost (osrednja tema) ▸ vezérmotívum
Beg pred strašno resničnostjo vase, v pretekle, davne čase, je očitno vodilni motiv, ki se pojavlja v vseh novejših srbskih romanih. ▸ A szörnyű valóság elől az önmagába, a múltba, a régi időkbe való menekülés nyilvánvalóan vezérmotívum, amely az összes újabb szerb regényben megjelenik.
Erotična igra med spoloma ostaja slikarkin vodilni motiv. ▸ A nemek közti erotikus játék visszatérő vezérmotívum a festőművésznő alkotásaiban.

2. glasba (v skladbi) ▸ vezérmotívum
Glasbo opere povezuje nekaj vodilnih motivov. ▸ Az operazenét néhány vezérmotívum fűzi össze.

3. (vodilo) ▸ vezérelv
Pri nekaterih pa reševanje drugih preraste v vodilni motiv v življenju. ▸ Van, akiknél mások megmentése életük vezérelvévé válik.
Že ob svoji prisegi je poudaril, kaj bo vodilni motiv njegovega vladanja: dostojnost in ponižnost, vljudnost in dostojanstvo. ▸ Már eskütételénél kiemelte, mi lesz uralmának vezérelve: tisztességtudás és alázat, udvariasság és méltóság.

zalotíti (-ím)

A) perf.

1. sorprendere, cogliere, pizzicare:
zalotiti vlomilca sorprendere lo scassinatore, coglierlo in flagrante
zalotiti koga na laži cogliere qcn. in bugia

2. ekst. sorprendere:
pohitimo, da nas ne zaloti tema sbrighiamoci perché non ci sorprenda il buio

B) zalotíti se (-ím se) perf. refl. accorgersi, avvedersi, rendersi conto:
zalotil se je, da jo ima že dolgo rad si avvide di amarla da lungo tempo

zatêči

1. (oteči: noga, roka itd.) to swell (up)

zatekle noge swollen legs pl
lice mi zateka my cheek is swelling

2.

zatêči koga to catch, to surprise, to overtake someone
tema ga je zatekla he was overtaken by darkness
zatêči vlomilca pri dejanju to surprise a burglar in the act

3.

zatêči se k čemu to have recourse to something, to fall back on something, to resort to something
zatêči se k orožju to have recourse to arms
zatêči se k sili to have resort to force

4.

zatêči se (izgubiti se) to go astray
zatêči k slovarju to refer to a dictionary
zatêči se v gozdove to take to the woods

zatéti to surprise; to overtake

tema ga je zatela he was overtaken by darkness

zimzelen pridevnik
1. (o rastlini) ▸ örökzöldLovorikovec je zimzelena rastlina, s katero so lahko pozimi na soncu težave. ▸ A babér örökzöld növény, amelynek árt, ha napsütötte területen van télen.
Povezane iztočnice: zimzeleno drevo

2. (dolgo priljubljen) ▸ örökzöldŠtevilne njihove popevke so postale zimzelene in predmet predelav. ▸ Számos daluk örökzöld slágerré vált és feldolgozások tárgya lett.
Tako se je zapisal med tiste zimzelene motocikle, ki bi jih lahko označili kot večne. ▸ Így vált az egyik örökkévalónak nevezhető örökzöld motorkerékpárrá.
Četrtkov večer pa bo namenjen ljubiteljem in ljubiteljicam zimzelene glasbe. ▸ A csütörtök estét az örökzöld zene szerelmeseinek szenteljük.
Ime Ana pa hkrati sodi v skupino zimzelenih, vedno modernih imen. ▸ Ugyanakkor az Anna név az örökzöld, örökké modern nevek csoportjába tartozik.

3. (vedno aktualen) ▸ örökzöldVsebina filma je zimzelena, saj obravnava vrstniško nasilje, zaradi česar je več kot ustrezen tudi za predvajanje po šolah. ▸ A film tartalma örökzöld, hiszen a kortársak közötti erőszakról szól, emiatt pedig különösen alkalmas az iskolai vetítésekre.
Na dnevnem redu danes je tudi že zimzelena parlamentarna tema - čezatlantska vohunska afera. ▸ A mai napirenden szerepel a már örökzöld parlamenti téma is – a transzatlanti kémügy.

4. ponavadi v športnem kontekstu (dober kljub starosti) ▸ örökifjú
Zimzeleni Ole Einar Björndalen je svojo zadnjo sezono med elito začel s svojo 95. zmago v svetovnem pokalu. ▸ Az örökifjú Ole Einar Björndalen 95. győzelmével kezdte utolsó szezonját a világkupa-sorozatban.
Zanimivo bo videti, kaj pripravljajo Japonci na čelu z zimzelenim Noriakijem Kasaijem, ki bo v sezono vstopil star 45 let. ▸ Érdekes lesz látni, mire készülnek a japánok, élükön az örökifjú Noriaki Kasaival, aki 45 évesen kezdi meg a szezont.