Franja

niebla ženski spol megla; oblaček; žitna snet; tema, zmeda

hace niebla megla je

night [náit] samostalnik
noč; večer, mrak, tema (tudi figurativno)

at (ali by, in the) ponoči
all night (long) vso noč
night by night noč za nočjo
night and day noč in dan, vedno
in the dead of night v gluhi noči
a dirty night viharna noč
to bid (ali wish) s.o. good night želeti komu lahko noč
to have a night out (ali off) imeti prost večer
last night sinoči
the night before last predsinoči
to make a night of it krokati, prekrokati noč
pogovorno o'nights ponoči
to pass a good (bad) night dobro (slabo) spati
to stay the night at prenočiti v (kraju), pri (kom)
one-night stand enkratna predstava
this night drevi
to turn night into day ponoči delati
he went forth into the night noč ga je vzela

nigror -ōris, m (niger)

1. črnota, črnina, črnjava, črna barva, temota, temačnost, tema: interea prope iam occidente sole inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbum obcaecat nigror Pac. ap. Ci., dic quam cogat vis ire minutim per commissuras rimarum noctis nigrore Luc. ap. Non., nantam algu atque nigrore maius Luc. fr., funditus humanam qui vitam turbat ab imo omnia suffundens mortis nigrore Lucr., nigrorem in ulceribus excitat Cels., „rubidus“ autem est rufus atrior et nigrore multo inustus, „luteus“ contra rufus color est dilutior Gell.

2. črno lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo), črna šminka: oculos circumducto nigrore fucare Cypr.

noche ženski spol noč; (pozen) večer; tema; zmeda; pesniško smrt

Noche Buena sveta noč
noche de luna mesečna luč
noche toledana noč brez spanja
la noche de la víspera prejšnja noč
noche y día (dia y noche) noč in dan, neprestano
a la noche, por la noche zvečer
a las altas horas de la noche v poznih nočnih urah
a media noche opolnoči
a primera noche v prvih nočnih urah
a la entrada de la noche, al cerrar la noche ob nastopu noči
ayer noche (= anoche) sinoči
de noche ponoči
de la noche a la mañana čez noč, nenadoma, nepričakovano
esta noche nocoj, drevi
se va haciendo de noche, la noche cierra noč pada na zemljo
muy de noche, muy entrada la noche globoko v noči
en plena noche sredi noči
hacer noche (en) prenočiti (v)
pasar la noche noč prebiti, prenočiti
¡buenas noches! lahko noč! dober večer!
a buenas noches na slepo, tjavdan

nōtte f

1. noč:
a notte ko se je znočilo
da notte nočen, spalen:
camicia da notte spalna srajca
di notte ponoči
di prima notte v prvih nočnih urah
nel cuor della notte sredi noči
sul far della notte ko se mrači
giorno e notte stalno, nenehno
la notte sulla domenica noč na nedeljo
la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
la prima notte prva (poročna) noč
la notte santa sveta noč, Božična noč
ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše

2.
notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
notte movimentata nemirna, razburkana noč
notte tranquilla mirna noč
buona notte! lahko noč!
notte bianca neprespana, prebedena noč
passare la notte in bianco prebedeti
far di notte giorno bedeti

3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
la notte dei tempi pradavnina

4. pren. slepota

nox, noctis, f (indoev. kor. *nóku̯ts, gen. *néku̯ts noč; prim. skr. nák(t) = gr. νύξ, gen. νυκτός = sl. noč = hr. nȏć = lit. naktìs = let. nakts = got. nahts = stvnem. naht = nem. Nacht = ang. night, lat. noctua, nocturnus, gr. νύκτερος, νυκτερινός = nocturnus)

1. noč, nočni čas, tudi večer: caeca Ci. idr., intempesta Ci., V., L., serena Ci. (Arat.), gelida, noctes hibernae V., n. frigida, caliginosa H., aestiva L., pruinosa O., languida Lucan., siderea Val. Fl., sideribus illustris T. jasna, svetla (od zvezd), zvezdna, ultima illa nox Sen. ph. = noč smrti, smrtna noč (prim.: nox illa, quae paene ultima atque aeterna nomini Romano fuerit L.); benigna, novissima Stat.; nocte, pesn. tudi noctī (= noctū, gl. noctū) Ci. ep., N., S., L., O. idr. ponoči (naspr. die, interdiu), aut interdiu aut nocte, nocte an interdiu, interdiu an nocte, interdiu nocte L., nocte dieque O., nocte ac die Plin., interdiu vel nocte Suet., noctibus Suet., Fr., noctibus atque diebus Sen. ph. ali diebus ac noctibus Plin. iun., Suet. ali noctibus diebusque Ps.-Q. ali noctibus … diebus Amm. podnevi in ponoči, ponoči … podnevi, de nocte Ci., Suet. še ponoči, še v teku noči, še pred dnevom, še pred svitom, sub noctem C., Suet. pod noč, pozno zvečer, ante noctem H. pred nočjo, še podnevi, per noctem Plin., Iust. ali per noctes Suet. ponoči, per diem et inter noctem Gell. ponoči, primā nocte C. ko se začne mračiti (nočiti), ob mraku, tudi = primā vigiliā ob prvi (po)nočni straži: hisque praecipit, ut prima nocte … ignīs faciant … atque hos secunda vigilia minuant N., multā nocte Ci. ep., T. ali de multā nocte Ci. ep. v pozni (trdi) noči, pozno ponoči, ad multam noctem C., Suet. ali in multam noctem Suet., Aur. epit. pozno v noč, do trde noči, mediā nocte Ci. ep., Suet., Aur. ali nocte mediā Suet. ali de mediā nocte C., Suet. opolnoči, concubiā nocte (gl. concubius), priore nocte Ci. predvčerajšnjo noč, obductā nocte N. pod krilom (okriljem) noči, v temni noči = obtenta nocte V., diem noctemque N. noč in dan, noctes diesque Pl., Ci. = noctesque et dies Ter. = dies noctesque Ci., C., N. = noctes atque dies Ci., Lucr., V. = noctes et dies Pl., Ci. več dni in noči, noč in dan; quid hoc noctis (= hac nocte) … venis? L., obscurum noctis (= obscura nox) T., incerta noctis T. Star. nox adv. ponoči: si nox furtim faxit Tab. XII ap. Macr., si luci si nox Enn., hinc mediā remis Palinurum pervenio nox Luc. Pooseb. Nox, Noctis f Noč, boginja noči, Kaosova hči, sestra Ereba in po njem mati Etra (Aether) in Furij, bivajoča v podzemlju: Tib., Sen. tr., Val. Fl., Amor, Dolor, Metus … Hesperides, Somnia, quos omnes Erebo et Nocte natos ferunt Ci., Nox atra polum bigis subvecta tenebat V., iam Nox (po nekaterih izdajah nox) inducere terris umbras et caelo diffundere signa parabat H., Nox caelum sparserat astris O., sorores Nocte genitae O.

2. meton. nočni počitek, nočni pokoj, spanje, spanec, sen, sanje: nec umquam … oculisve aut pectore noctem accipit V., nox Aenean somnusque reliquit V., multā nocte Sil. v trdnem spanju (spancu), talia vociferans noctem exturbabat Stat., noctem retractare Stat. sen, sanje, nostras terrentem noctes Stat., nox non ebria, sed soluta curis Mart.; occ.
a) nočno delo, nočni posel: hac nostras exsolvat imagine noctes (po nekaterih izdajah cartas) Val. Fl., noctes Atticae Gell. (naslov Gelijevega dela).
b) nočno spolno občevanje, nočni spolni odnos, nočna spolna združitev: Ci. ep., offendi ibi militem eius (sc. mulieris) noctem orantem Ter., non feret (sc. Flaccus) assiduas potiori te dare noctes H., noctem poscere, rogare, locare O., saepe nega noctes O., noctem alicui polliceri Suet., noctium vices dividere Iust.; od tod non viduas iacere noctes Cat. noči ne preležavati sam.
c) nočna slovesnost, skrivni nočni obredi, nočni misteriji (v Elevzini): noctes initiorum sacratae Iust.
d) ponočevanje, nočno kričanje (vpitje): omnis et insanā semita nocte sonat Pr.

3. metaf.
a) tema, temina, temačnost, mrak, mračnost kakega kraja, poseb. zaradi deževnega vremena ali nevihte, nevihta, vihra, slabo vreme: Pr., Sen. ph., usque adeo tetra nimborum nocte coorta Lucr., atra, fumifera V., Erebi nox profunda V., Tartarea n. Val. Fl., propinquanti noctem inplicat Val. Fl., noctem paventes timidi navitae Ci. poet., noxque super campos telis conserta pependit Lucan.; pren.: quae (sc. philosophia) lucem eriperet et quasi noctem quandam rebus offunderet Ci.
b) senca: veteris sub nocte cupressi Val. Fl.
c) podzemlje: ire per umbras … noctemque profundam V., descendere nocti Sil., arbiter noctis Cl.
d) noč oči, slepost, slepota: Ps.-Q., trahens inopem sub nocte senectam O., nox oculis pavido venit oborta metu O., ego vero non video, nox oboritur et crassa caligo Sen. ph. ap. Q., sceleri haec meo parum alta nox est Sen. tr.
e) smrtna noč = smrt: lumina nox clausit O., in aeternam clauduntur lumina noctem V., iam te premet nox H., nos omnes una manet nox H., nox est perpetua una dormienda Cat., nox subit atque oculos vastae obduxere tenebrae Lucan., nocte obitā Sil.

4. pren.
a) temnost = nejasnost, nerazumljivost: mei versus aliquantum noctis habebunt O.
b) duševna tem(ot)a, duševna slepota, nerazum(nost), nespametnost, zaslepljenost, zmota: animi O., quantum mortalia pectora caecae noctis habent! O.
c) pozaba, pozabljenje: obicere noctem peccatis H., multāque oppressum nocte pudorem Sil.
d) zmota, zmešnjava, žalostno stanje, žalosten položaj, žalostne okoliščine (razmere): etsi doleo me … in hanc rei publicae noctem incidisse Ci., rei publicae offusa nox Ci., nox ingens scelerum Lucan.

nuit [nɥvi] féminin noč; tema; prenočitev

à la nuit tombante, à la tombée de la nuit v mraku
bien avant dans la nuit pozno v noč
de nuit, la nuit ponoči
en pleine nuit sredi noči
nuit et jour noč in dan; stalno, trajno
ni jour ni nuit nikoli
nuit éternelle (poétique) večna noč, smrt
cette nuit nocoj, drevi, nocojšnjo noč
travail masculin de nuit nočno delo
boîte féminin de nuit nočno zabavišče, bar
chemise féminin, table féminin, vase masculin de nuit nočna srajca, mizica, posoda
bonne nuit! lahko noč!
être de nuit imeti nočno službo
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
il fait nuit (noire) (temna) noč je
la nuit tombe, il se fait nuit noči se
la nuit porte conseil (figuré) nočprinese (dober) svet; to je treba prespati
dans la nuit des temps v davnih časih
passer la nuit à lire prebiti noč ob branju
passer une nuit blanche prebiti noč brez spanja, prečuti noč

obscure² [əbskjúə] samostalnik
poetično tema, mrak

obscuridad ženski spol tema, mrak; nejasnost; neznatnost, nepomembnost

obscūritās -ātis, f (obscūrus)

1. temôta, tema, tem(n)ína, potemnitev, potemnelost: Saturninum obscuritas latebrarum eripuit T. je rešila, lucis L., oculorum, visūs Plin.

2. metaf.
a) nejasnost, nerazumljivost: verborum Ci., oratio, quae lumen adhibere rebus debet, obscuritatem et tenebras adfert Ci., o. rerum, naturae Ci., obscuritates somniorum Ci., Sallustii Suet., caecis obscuritatibus involutus Arn., divinarum scripturarum o. Hier.,; meton. temna (nejasna) mesta: Gell.
b) neslavnost, nizkost, preprostost: generis Ci., Pl., humilitas et obscuritas Ci., sordes et obscuritas Vitellianarum partium T.

obscuritáte -ăţi f mrak, tema

obscurité [-rite] féminin tema, mrak; nejasnost; skritost, zakotnost, nizkost (rodu, pokolenja)

obscurity [əbskjúəriti] samostalnik
tema
figurativno nejasnost, nerazločnost, nerazumljivost; skrivnost; zakotnost, neuglednost (porekla)

to retire into obscurity umakniti se (družbi)
to be lost in obscurity biti pozabljen

obscūrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *(s)qeu-, *(s)qeu̯ā- pokri(va)ti; prim. skr. skunā́ti, skunṓti, skāuti pokriva, gr. σκυλόω zagrinjam, σκῦλον sveta bojna oprava ali koža, σκῦτος koža, lit. skūrà koža, stvnem. scur na(d)strešek, lat. scūtum, cutis, cūdō, cūstōs)

1. tem(ot)en, temačen, mračen, mrk(el), brez svetlobe, senčen, senčnat: umbra, nubes V., obscuro deterget nubila caelo notus H. z oblačnega neba, o. luna V. bledeča v zori, obscūrā nocte V., iam obscurā luce L. ko se je bilo že zmračilo, že ob mraku (naspr. luce clarā), obscuro etiam tum lumine S. ko se je že svitalo, že o svitu (zoru), sub obscuro mane Col., o. cubiculum Sen. ph., Suet. (naspr. lucidum), lucus V., aquae o. kalne, obscure cernere Ci. fr. ap. Non.; pesn. predik. (prim. gr. νύχιος ἦλϑε): ibant obscuri V. po temi; adv. acc. n.: obscurum dissilit aër Lucan.; subst. obscūrum -ī, n tema, tem(n)ína: noctis V., obscuro coeptae lucis T. v temi porajajočega se dne (zaznavajočega se svita), in obscuro contineri (o ptičih) Sen. ph.; pren.: si in tantā scriptorum turbā mea fama in obscuro est L., veritas in obscuro latere adhuc existimatur Lact.

2. skriven (skrit), neviden, neopažen: locus L., antrum O., tabernae H. zakotne krčme, obscurus in ulvā delitui V., o. Pallas O. v starko preoblečena, v podobi starke, mamma Val. Fl. zmerno se dvigajoče, simultates partim obscurae, partim apertae Ci., o. odium T., vitam transmittere per obscurum Sen. ph. na tihem, obscure perire, ferre egestatem Ci., non obscure gerere simultatem Suet. ne prikrivati sovraštva; occ. po značaju skrit, molčeč, zadržan, miren, vase zaprt (naspr. apertus): homo versutus, obscurus, astutus Ci., obscurior natura (čud) T., Tiberius obscurus adversus alios, ei uni intectus T.

3. metaf.
a) po glasu nerazločen, zamolkel: vox Q., cantus obscurior Ci., Q.
b) razumu temen = nejasen, nerazumljiv, negotov (naspr. perspicuus): oracula Ci., Heraclitus valde obscurus Ci., utilitatis ratio aut perspicua nobis aut obscura Ci., cur hoc tam obscurum est et caecum? Ci., quasi res dubia aut obscura sit Ci., non est obscurum (jasno, očitno je), ad quem suspicio maleficii pertineat Ci., neque est obscurum, quin in contrariis contraria sumenda sint Ci., vera obscuris involvo V., brevis esse laboro, obscurus fio H., nolo plebem Romanum obscurā spe et caecā exspectatione haerere Ci.; subst.: si potes id quoque docere, quod in obscuro est (v temi = nejasno), an didiceris Plin. iun.
c) po veljavi temen = neznan, neslaven, nesloveč, neugleden, nizek (naspr. clarus): humili atque obscure loco natus Ci., L., obscuris orti maioribus Ci., natus obscurissimis initiis Vell., obscuriora sunt eius gesta N. manj znana, hominibus litteratis et historicis est notior, populo et suffragatoribus obscurior Ci. manj znan, o. fama V. neslavnost, nomen C., non obscurus fuit Ci. brez slave.

obtenebrātio -ōnis, m (ob in tenebrāre) tema, mrak: Iulianus ap. Aug.

offectūra -ae, f (officere) tem(ot)a: erroris Cypr.

oggētto m

1. predmet:
un oggetto pesante težek predmet

2. predmet, tema; cilj:
l'oggetto di una ricerca predmet, cilj raziskave
l'oggetto del discorso predmet pogovora

3. jezik predmet, objekt

ombra

A) f

1. senca; ekst. mrak, tema:
all'ombra v senci
mezz'ombra polmrak
nell'ombra pren. skrivaj
restare nell'ombra pren. ostati v senci
lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco

2. ekst. sled, madež:
caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
spaghetti all'ombra špageti v omaki

3. duh:
il regno delle ombre onstranstvo

4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor

5. ekst. zavetje:
all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu

6. pren. nejasnost, nesporazum:
dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
fare ombra a qcn. biti komu v napoto
prendere ombra vznevoljiti se

7. severnoital. kozarec vina

B) agg. invar.

1.
bandiera ombra navt. lažna zastava
governo ombra vlada v senci

2. obrt
punto ombra senčni vbod

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

opaque² [oupéik] samostalnik
tema, motnost