-
žarílnik (u̯n) m žarno tijelo, užareno, usijano tijelo, telo
-
živòt -ota m tijelo, telo, stru̯k, snaga: zgornji, spodnji život; biti polnega -a; po vsem životu ga je spreletelo
čitavim tijelom podišli su ga žmarci, srsi
-
корпус m telo, trup; ogrodje; poslopje; okrov; blok; (voj.) korpus; zbor;
дипломатический к. diplomatski zbor;
кадетский к. (predrev.) kadetska šola, kadetnica;
к. корабля ladijski trup
-
плоть f (zast.) telo, meso;
принять плоть uresničiti se
-
ті́ло -а с., teló -ésa s.
-
Abschlußkörper, Abschlusskörper, der, Technik zaporno telo
-
aliēnitās -ātis, f (aliēnus), medic.
1. tuje telo, tujek v človeškem telesu kot vzrok bolezni: Cael.
2. = alienatio mentis: Cael.
-
astre [astr] masculin nebesno telo, zvezda
beau comme un astre očarljivo lep
contempler les astres opazovati zvezde, figuré biti vase zatopljen
-
astro m
1. nebesno telo, zvezda
2. pren. zvezda (zlasti v gledališču, športu ipd.):
un astro del varietà varietejska zvezda
3. bot.
astro della Cina nebina, enoletna astra (Callistephus chinensis)
-
bodied [bɔ́did] pridevnik
ki ima telo, utelešen
able-bodied vojaške službe zmožen
full-bodied wine zelo močno vino
-
bulga -ae, f (gal.) usnjena vrečica, poseb. mošnja, denarnica: Luc. et Varr. ap. Non., Non.; šalj. = materino telo: Luc. ap. Non.
-
cadāver -eris, n (cadere) padlo = mrtvo telo (gr. πτῶμα)
1. o ljudeh mrlič, mrtvak, mrtvec, truplo: tu P. Clodi cruentum cadaver eiecisti domo Ci., hostilia (hostium) cadavera S., coacervare cadavera C., cadavera abicere Ci., T. ali eicere H.; zaničlj. o človeku, ki je že „blizu groba“: busti cadaver extremum Ap., cadaver surdum Ap., foeda etiam cadavera Ps.-Q.; kot psovka = mrha, mrcina: eiectum (abiectum) hoc cadaver Ci.
2. živalsko truplo, mrhovina, crkovina: Aug., Vulg., odor taeter ex multitudine cadaverum C.
3. pren. razvaline: cum uno loco tot oppidûm cadavera proiecta iacent Sulpicius in Ci. ep.
-
carcasse [kaskas] féminin živalsko okostje; ogrodje; familier človeško telo, korpus; (ladijski) trup
carcasse métallique jekleno ogrodje, armatura
-
carō, st.lat. soobl. carnis (L. Andr. ap. Prisc., L., Char.), gen. carnis, abl. -e (-ī: Pl.), gen. pl. carnium, f (carō je prvotno odrezek, kos mesa; prim. umbr. karu del, osk. carneis = partibus, gr. κείρω odrežem)
1. odmerek, delež, obrok, kos mesa; tak pomen ima beseda tako v osko-umbr. kakor v lat. obrednem jeziku: Latinaeque instauratae, quod Laurentibus carnis (nom. sg.), quae dari debet, data non fuerat L., quibus e municipiis vix iam, qui carnem Latinis petant, reperiuntur Ci. delež pri žrtvovanju.
2. met. meso: exstructa mensa multā carne Ci., lacte et carne vivunt C., c. ferina S., Plin. divjačina, iners H., tosta O., bubula Val. Max. govedina, morticina Sen. ph. ali tacita Mart. mrcina, crkovina, cruda Suet.; pl. carnēs kosi mesa, mesovje, mesnina: carnes vipereae O., bubulae Plin. Pri Cels. je caro pogosto = staničevina, vlaknina; od tod c. hebes Cels. divje meso. Pren.
a) o nadutem govorniku: carnis plus habet quam lacertorum Q. več mehkobnega (besednega) obilja (= nadutosti).
b) zaničlj. o človeku „mesovje“: ista pecus et caro putida Ci. mrcina.
c) meseno telo (naspr. duh): caro ista Sen. ph.
3. pren. meča, mehčina, sredica
a) sadja in dreves: Plin.
b) draguljev: Plin.
-
caruncula -ae, f (demin. carō) mesce, košček mesa: vitulina Ci., Val. Max. košček teletine, interdum in naribus carunculae quaedam nascuntur Cels. mesnati izrastki; met. mesnato (polteno) telo: Arn.
-
clay1 [klei] samostalnik
glina, ilovica
figurativno človeško telo; prah in pepel; glinasta pipa
to wet (ali moisten) one's clay napiti se
clay pigeon glinasti golob (kot tarča)
clay kiln lončarska peč
potter's clay lončarska glina
clay pipe glinasta pipa
-
clod1 [klɔd] samostalnik
gruda, kepa; človeško telo
figurativno tepec, butec, neotesanec
the clod zemlja, tla
-
concorporificātus 3 (concorporāre in facere) v eno telo spojen: Tert.
-
concorporō -āre (-āvī) -ātum telesu prienačiti (prienačevati), v eno telo spojiti (spajati), utelesiti (utelešati): Plin., Tert., Amm.
-
conōide f mat. stožčasto telo, konoid