Franja

imbrattare

A) v. tr. (pres. imbratto) umazati, pomazati, zamazati; onesnažiti:
imbrattare fogli, carte slabš. mazati papir
imbrattare tele, muri slabš. mazati platno, stene

B) ➞ imbrattarsi v. rifl. (pres. mi imbratto) umazati se:
imbrattarsi le mani pren. umazati si roke
imbrattarsi di sangue pren. umazati se s krvjo
PREGOVORI: chi imbratta, spazzi preg. kdor umaže, naj počisti

impiastrare

A) v. tr. (pres. impiastro)

1. namazati (s čim mastnim)

2. ekst. umazati:
impiastrare tele šalj. mazati platna:
impiastrarsi il viso slabš. našminkati se

B) ➞ impiastrarsi v. rifl. (pres. mi impiastro) namazati se

izstrélek proyectil m ; (puške, topa) bala f

(na daljavo) vódeni izstrelek proyectil m (tele)-dirigido; misil m
svetlikavi izstrelek proyectil m trazador

juger [žüže] verbe transitif soditi, razsoditi, obsoditi, presoditi, izreči sodbo; smatrati, predstavljati si

juger coupable spoznati za krivega
juger d'autrui par soi-même druge soditi po sebi
juger sur l'apparence soditi po zunanjosti
juger mal quelqu'un slabo koga presojati
juger à propos smatrati za primerno
le procès se jugera à l'automne pravda bo prišla pred sodišče v jeseni
faites comme vous jugez bon storite, kot se vam zdi prav
jugez combien j'ai été surpris predstavljajte si, kako sem bil presenečen
jugez par vous-même presodite sami
il a jugé nécessaire de protester smatral je za potrebno, da protestira
il en juge comme un aveugle des couleurs toliko se spozna na to kot tele na nova vrata
se juger perdu imeti se za izgubljenega

Kuh, die, (-, Kühe) krava; bei Elefanten usw.: samica; blöde/dumme Kuh! krava neumna!; heilige Kuh sveta krava; eine melkende Kuh figurativ dober vir denarja; stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor gledati kot tele nova vrata; davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag spoznati se na to kot krava na orglice/kot zajec na boben; das wird die Kuh nicht kosten to ne bo stalo celo premoženje

malikováti to idolize

malikováti zlato tele (figurativno) to worship the golden calf

marino morski

becerro marino morsko tele
legua marina morska milja
pez marino morska riba
marino m mornar, pomorščak

massue [masü] féminin kij, buzdovan

argument masculin massue zelo prepričljiv argument (ki mu ni moči ugovarjati)
coup masculin de massue (figuré) težak, brutalen, hud udarec; nepričakovan in katastrofalen dogodek
la nouvelle de l'attentat fut un véritable coup de massue novica o atentatu je bila strahoten udarec (dogodek)
faire de sa têle massue hoteti z glavo skozi zid, riniti z glavo v zid
j'étais comme ayant reçu un coup de massue (figuré) bil sem, kot da bi me bil nekdo s kolom udaril po glavi

mavčarna samostalnik
(prostor v zdravstveni ustanovi) ▸ gipszelőPolne roke dela pa so imeli na urgenci, kjer so v mavčarni nadeli slabih šestdeset mavčnih oblog. ▸ De tele voltak munkával a sürgősségin, ahol a gipszelőben közel hatvan gipszet kellett felrakniuk.

mineral samostalnik
1. (rudnina) ▸ ásványDiamant je najtrši mineral na svetu. ▸ A gyémánt a világ legkeményebb ásványa.
Zbiranje mineralov postaja tudi pri nas vedno bolj razširjen hobi. ▸ Az ásványgyűjtés nálunk is egyre elterjedtebb hobbivá válik.
Povezane iztočnice: sekundarni mineral, silikatni mineral, mafični mineral, bistveni mineral, glineni mineral

2. pogosto v množini (hranilo) ▸ ásványi anyagSurova hrana je polna encimov, vitaminov in mineralov. ▸ A nyers étel tele van enzimekkel, vitaminokkal és ásványi anyagokkal.
Kalcij je najbolj pogost mineral v telesu. ▸ A kalcium a leggyakoribb ásványi anyag a szervezetben.

mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor

Myrō (Myrōn) -ōnis (-ōnos Mart.), m (Μύρων) Míron, sloveč kipar (livar, plastes) iz Elevter ok. l. 430, Polikletov sodobnik. Posebej so slovele njegove realistične atletske skupine in živalske podobe (npr. mukajoča, tele doječa krava na velikem atenskem trgu): Ci., O., Plin., Mart. — Od tod adj. Myrōnius 3 Mirónov, od Miróna izdelan: caput Corn.

nabasati se povratni glagol
neformalno (zelo se najesti) ▸ telezabálja magát, degeszre tömi magát, teleeszi magátNa pot ne pojdite s praznim želodcem, vendar se tudi ne smete preveč nabasati. ▸ Ne induljon útnak üres gyomorral, de ne egye magát túlságosan tele sem.

nasesáti se to suck (enough ali a desired quantity)

tele se je že nasesalo the calf has had enough milk

neberljiv pridevnik
1. (nerazločen) ▸ olvashatatlan
Listi so popisani s skoraj neberljivo pisavo. ▸ A lapokat szinte olvashatatlan írással írták tele.

2. (naporen za branje) ▸ olvashatatlan, élvezhetetlen
Ko berejo uspešnice, menijo, da so neberljive in dolgočasne po krivdi pisatelja. ▸ Amikor bestsellereket olvasnak, úgy vélik, azok az író hibájából élvezhetetlenek és unalmasak.

neúmen (-mna -o) adj.

1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso

3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia

4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

oboževáti to adore; to worship, to deify; (malikovati) to idolize, to make an idol of; (občudovati) to admire

oboževáti svojo mater to worship one's mother
oboževáti zlato tele to worship the golden calf

Ochs ➞ Ochse; vor etwas stehen wie der Ochs vorm Berg gledati kaj kot tele nova vrata

or¹ [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

en or iz zlata, zlat
pièce féminin d'or zlatnik
or en barre zlato v palici
or filé zlata nit
à prix d'or za visoko ceno
la soif de l'or žeja po bogastvu
affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
afflux masculin d'or dotok zlata
âge masculin d'or zlata doba
cœur masculin d'or zlato srce
couverture féminin d'or zlato kritje
étalon masculin or zlata veljava
jaune d'or zlato rumen
livre masculin d'or zlata knjiga
lettres féminin pluriel d'or zlate črke
réserve féminin d'or zlata rezerva
adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
payer au poids de l'or zelo drago plačati
promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado