Franja

impedimenta [ɛ̃pedimɛ̃ta] masculin pluriel ovira, težava

impiccio m (pl. -ci)

1. ovira, zapreka; ekst. sitnost, nadloga; zadrega, zagata:
essere d'impiccio biti v napoto
cavarsi d'impiccio rešiti se iz zagate

2. (guaio) težava:
essere negli impicci biti v težavah, v škripcih

implēmentum -ī, n (implēre) (na)polnilo, težava, navzetje (kot bolezensko stanje): implemento capitis affici Cael.

incaglio m (pl. -gli)

1. navt. nasedanje (tudi pren.)

2. ovira, zapreka, težava

in-commodus 3, adv. -ē „neprimeren“

1. neugoden, neprimeren, nepriležen, nepriličen, nepriročen, odročen, nadležen, siten, zoprn, neprijeten: Pl., Ter., N. idr.; pogosto litota: non incommoda aestate statio C. prijetno, non incommodum videtur non praeterire Hannibalem N. zdi se prikladno, primerno, umestno … ; samo zase: onus grave et incommodum Ci., opes eum in rebus incommodissimis sublevant Ci., i. ac difficile bellum L., i. valetudo Cu.; adv.: incommode dicere Varr., accidere C., venire Ci. ob nepravem (neugodnem) času, quod ipsā iactatione incommodius fit Sen. ph., incommodissime navigare Ci. ob zelo neugodnem času. Subst. incommodum -ī, n neugodnost, neprimernost, neprijetnost, nepriličnost, težava: locus plus habet adiumenti quam incommodi L.; pogosto = težava, hiba, škoda, nesreča, neprilika, nezgoda: Corn., Plin., Sen. ph., te commoveri incommodo valetudinis tuae Ci., incommoda patriae lugere Ci., amicorum pericula aut incommoda N., magna incommoda sociorum Ci., meorum laborum atque incommodorum participes Ci., tametsi multis incommodis adfectus (adflictus) est Ci. čeprav ga je doletelo (zadelo) dosti neprilik (nadlog), incommodi nihil ceperunt (acceperunt) Ci.; toda: incommodum alicui ferre (importare, dare) Ci. ali afferre C. prizade(ja)ti, povzročiti, accidit repentinum incommodum C. poraz.

2. (o osebah) neprijazen, neznosen, nestrpen, nadležen: Pl., L., Eutr., non incommodā voce L. prav prijazno, pater incommodus est amanti filio Ci., incommodus ac molestus videri tibi potest Cu.

inconvenience¹ [inkənví:njəns] samostalnik
neudobnost, nadležnost, sitnost, neprijetnost, težava

to put s.o. to inconvenience spraviti koga v neprijeten položaj

inconveniencia ženski spol neprimernost, nespodobnost; neprijetnost, nevšečnost, neprilika, težava; senčna stran

inconveniént -e n nevšečnost, neprijetnost, težava

inīquitās -ātis, f (inīquus)

1. neravnost, neenakost tal: Suet., in talibus iniquitatibus locorum L., iniquitas loci incommodum habet C.

2. metaf.
a) neenakost: condicionis C.
b) težava, neugodnost, sila: in tantā rerum iniquitate Ci. ob tako neugodnih razmerah, propter iniquitatem temporis Cinnani Ci., iniquitas temporum L., Ci., temporis Plin. iun.
c) neprimernost, nepravičnost, krivica, krivičnost, neusmiljenost, trdosrčnost, pretirana strogost: Plin., Plin. iun., Vulg., Aug., Tert., denique aequitas certat cum iniquitate Ci., per leges effugere licet iniquitatem tribuni Ci., Plato iniquitate Dionysii in periculis versabatur Ci., per iniquitatem iudicii agrum suum fecit Ci., ferebant hanc iniquitatem Ci., Sicilia iniquitates perpessa Ci. krivice, obtinere iniquitates T. dognati, iniquitas exitii T., causae Q., inimicorum Suet., summae se iniquitatis condemnari debere C. kriv biti; occ. neprimerno (nepravično) razmerje: ponderis Ap., operis Col. čezmernost, prekomernost.

Opomba: Gen. pl. tudi iniquitatium: Tert.

intōppo m

1. zadevanje; udarec

2. ekst. ovira, zapreka; težava

item [itɛm] adverbe prav tako; dalje; masculin, commerce (računska) postavka, točka, familier težava

voilà l'item za tem grmom tiči zajec, tu je težava

jâd m
1. žalost, skrb, trpljenje: svaki svoje jade najbolje znade; u ovim kućama sve jad i nevolje
2. težava: to mi zadaje mnogo jada
3. nesreča, revščina: olakšati komu bijedu i jad
4. ubožec, ubogo ljudstvo: to malo -a što je ostalo poslije kosovskoga boja, ta raja, to smo mi
5. učiniti od koga trista -a hudo kaznovati koga, uničiti koga; ni po -a ako je samo to še dobro, če je samo to; na jedvite -e z veliko težavo; šaka -a nekaj malega, neznatnega: to će o nama odlučiti veliki, mi smo tu mali, šaka -a

knot¹ [nɔt] samostalnik
vozel, pentlja; naramnik, epoleta, kokarda; vez, zveza; gruča, skupina
botanika kolence; grča
navtika morski vozel, morska milja (1853,20 m)
figurativno težava, zapletenost, zamotanost
britanska angleščina svitek na ramenu nosača

to cut the knot preseči vozel, na kratko rešiti problem
to cut the Gordian knot presekati gordijski vozel, odločno rešiti problem
marriage-knot zakonska zveza
to tie o.s. up in knots zaplesti se v težave
to make (ali tie) a knot napraviti vozel
to tie the knot oženiti se, omožiti se, poročiti se

kùbura ž
1. težava, neprijetnost: imam staru -u s bubrezima; nikakve radosti već sama briga i kubura
2. ekspr. morija, gnjavaža

kuburácija ž težava, neprijetnost: ja dobro znam sav njihov čemer i -u

ma

A) cong.

1. ampak, pa, vendar, toda:
sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni

2. a, vendar (na začetku stavka):
ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
ma va là! pojdi no!
ma no! kaj res!
ma bravo! bravo, bravo!
ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!

3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje

B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven!

miseria -ae, f (miser)

1. beda, revščina, nesreča, nadloga, stiska, sila, nuja, v pl. tudi = trpljenje: Pl., Ter., Acc. fr., Enn. ap. Ci., Enn. ap. Non., Q., in miseriā esse, in miseriis versari Ci., oneri miseriaeque fuere S., miseriā perditus Ci. v nesreči; miseria est z inf. ali ACI hudo je, prava beda je: servire amanti miseria est Pl., libidinosis, petulantibus, impuris, impudicis, aleatoribus, ebriis servire, ea summa miseria est summo dedecore coniuncta Ci., nimiast miseria nimis pulcrum esse hominem Pl.

2. occ.
a) težava, težavnost, napornost, „trnova pot“: miseriam omnem capere Ter., est nimiae miseriae Q. pretežavno je.
b) bojazljivost, plahost, plašljivost: Stoici omnia cum sollicitudine et miseriā credunt Ci. — Pooseb. Miseria -ae, f Mizêrija = Beda, hči Ereba in Noči: Ci., Hyg.

Opomba: Star. abl. pl. multeis miserieis: Pl.

mōlēs -is, f (prim. gr. μῶλος trud, težava, napor, μόχϑος trud, napor, μοχλός vzvod, dvigalo; prim. mōlior, mŏlestus)

I. konkr.

1. zelo težka stvar ali tvarina, gruča, gmota, masa, breme, teža, (silna) velikost: rudis indigestaque moles (= Chaos) O., opposui molem clipei V. težki ščit, ingenti mole sepulcrum V., vastā se mole moventem Polyphemum V. velikanskega, orjaškega, gorostasnega, tantae corporum moles fundis sagittisque in fugam consternatae sunt L. velikani, ingenti mole Latinus V. velikanski, pravi orjak.

2. occ.
a) kup kamenja, kamnita temeljna stavba, kamnit temelj, nasip, jez, ježa: iamque paululum moles aquam eminebat et simul aggeris latitudo crescebat Cu., aggere ac molibus mare extrudere C. z gmoto nasutega kamenja iztisniti, (sc. fons) mole lapidum a mari disiunctus Ci., moles oppositae fluctibus Ci., pontes ac moles L., contracta pisces aequora sentiunt iactis in altum molibus H., krajše = molibus (s kamnitimi nasipi), quae iactis in altum caementis positae sunt; metaf.: moles tenuis naturaliter obiecta C. sipina, pars in mole sedens O. na kleči.
b) velikanska stavba (zgradba), konstrukcija: Sen. ph., substructionum insanae moles Ci., exstructae moles Ci., regiae moles H., miratur molem Aeneas V. velikansko zgradbo Kartagine, molem miratur equi V. trojanskega konja, quod nulla moles tam capax foret T. nima prostora za toliko ljudi, m. pinea Pr. brodovje velikih ladij, capax m. Sil. velikanski čoln.
c) vojna naprava, vojni stroj: oppugnat qui molibus urbem V., ab adversā mole clamat V. od oblegovalnega stolpa, refectis vineis aliāque mole belli L. (moles tukaj poseb. agger et turris).
d) množica (mnoštvo, truma, veliko) ljudi, poseb. vojske: densā ad muros mole feruntur V. trumoma, v gostih tolpah, m. unius exercitūs L.; vojna moč: hostes maiorem molem haud facile sustinentes L., non alias maiore mole concursum T., totā mole belli secuturus T., tota regni sui mole in Asiam … veniebat Fl.
e) grmadeče se valovje, sila valovja, vodna gmota: Cu., venti, tantas audetis tollere moles V. —

II. abstr.

1. breme, teža, velikost, velika moč ali sila, jakost: Vell., Ap., tantam molem mali a cervicibus depellere Ci., istius invidiae molem sustinere Ci., moles pugnae L., tanti imperii L. velikanska sila (moč), in tantā curarum mole T., vis consilii expers mole ruit suā H., m. iuventae, Herculea Sil.

2. težava, trud, napor, nuja: magnā mole naves transvehere L., maiore mole pugnare ali bellum parare L., tantae molis erat Romanam condere gentem V. toliko truda je stalo, tako težko je bilo. — Pooseb. Mōlēs (-ium), f Móle, boginje bojnih težav (naporov), Marsove hčere: Gell. (z inačico Mōlae -ārum, f).

molestia -ae, f (molestus)

1. težava, težavnost, nadloga, nadležnost, neprijetnost, neugodnost, neprilika: Pl., Ter., Ca., Plin., Plin. iun., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., molestiae in facie enascentes Plin. nadležni izrastki in pege na obrazu.

2. ne(je)volja, zlovolja, zlovoljnost, slaba volja, nerazpoloženje, čemernost, jeza, sovraštvo, odpor, nenaklonjenost, mržnja: Pl., Ter., Ph., Suet., ex re molestiam capere Ci., deponere molestias Ci., aliquem molestiis liberare Ci.

3. occ. kot ret. t.ōt. prisiljenost, nepristnost, pretirana natančnost, pedantnost, pedantstvo, pikolovstvo: Latine loquendi sine molestiā diligens elegantia Ci.

mōlīmen -inis, n (mōlīrī) pesn. beseda = prozaično mōlīmentum

1. naporno (truda polno) prizadevanje, silen napor, trud, težava, sila: Lucr., sceleris O. zlobno (zlonamerno) prizadevanje, pinum revellere magno molimine O., quanto molimine circumspectemus H. s kako šopirnostjo, kako šopirno, res suo ipso molimine gravis L. po svoji izvršitvi, rerum molimina O. državni prevrati.

2. meton. stavba: molimine vasto tabularia O.