Franja

cànjati -ām nadležno tarnati, jadikovati

dēplōrō -āre -āvī -ātum

I. intr. na ves glas kričati, na ves glas vpiti, hudo (silno) tarnati: lamentabili voce deplorans Ci., mihi de isdem rebus esse arbitror … dolentius deplorandum Ci., de istius improbitate d. Ci.; pren. (o trti) solzeti: Pal.

— II. trans.

1. objokovati, obžalovati: me ut patrem deplorarunt Ci., d. patrem pulsum, patriam adflictam, domum incensam Ci., caecitatem suam, vitam Ci., deplorabant ea apud Syphacem Carthaginienses L., deploratae limen adire domus O., d. regem Cu., statum temporum Suet.; occ. s tarnanjem povedati ali izreči (izrekati) ali navesti (navajati): quae … deplorare solebant Ci., multa de Cnaeo d. Ci. ep.

2. kaj kot izgubljeno obžalovati (objokovati), od tod kaj za izgubljeno imeti, (obupavajoč) opustiti, popustiti, obupa(va)ti nad kom ali čim, odpovedati se čemu: agros L., deploratur in perpetuum libertas L., intellexerunt … spem Capuae retinendae deploratam apud Poenos esse L., cum … deploratum paene Romanum nomen … esset L., sua consilia communibus deploratis exsequentes L., deplorata colonis vota iacent O., deploratos recensent Priamidas O., dies deplorandus Q., deplorato Italiae statu Suet., d. exitum Fl., Gallias deploratas Amm.; deplorata tussis Plin. obupen, trdovraten kašelj, Iason deploratus a medicis Plin. nad katerim so zdravniki obupali, tako tudi pl. deplorati Plin.

dòkukati -ām nehati tarnati, tožiti

òtkukati -ām
1. odkukati: otkukala je kukavica
2. nehati tarnati, tožiti: sam sobom otkukao je svoje jade

procvíljeti -līm (ijek.), procvíleti -līm (ek.)
1. zacviliti, precviliti
2. začeti tarnati, tožiti: kad to začu gospoda Milica, procviljela je kao kukavica

pròkukati -ām
1. začeti tarnati, tožiti
2. pretarnati: prokukati svu noć

protúžiti protúžim začeti tožiti, začeti tarnati, žalovati

queritor -ārī (frequ. h querī) močno tarnati, bridko tožiti: Arn., Paul. Nol., flentes queritantesque qui aderant T.

quirītō¹ -āre (-āvi) -ātum (etim. besede ni zadovoljivo pojasnjena)

I. intr. vreščati, na pomoč (pomagaj) klicati, kričati iz strahu (v tesnobi, sili), javkati, glasno tarnati: haec, inquam, rudet ex rostris atque heiulitabit, concursans, veluti Ancarius, clareque quiritans Luc. ap. Non., vicina horum quiritare, iubilare Varr., quiritare dicitur is qui Quiritum fidem clamans implorat Varr., ut quiritare urbanorum, sic iubilare rusticorum Varr., quippe non ut ex hostico raptae perituraeque in horreis messes nequiquam quiritantibus sociis auferuntur Plin. iun., ideo deus, ideo Quirinus, quia tunc parentibus qui itatum est per illum Tert., nulla vox quiritantium exaudiri poterat L., tamquam si voce et comploratione nocturna excitus mihi quiritanti intervenisses L., flentes quiritantesque T.; (poseb. o govorniku) vreščati, kričati: si modo est sanus, non quiritet Q. —

II. trans.

1. glasno kričeč pritoževati se, glasno obžalovati, glasno objokovati; z ACI: coquos emi singulos pluris quam equos Plin.; z objektnim acc.: insanā voce casum mariti Ap.

2. vreščeč reči (govoriti, izrekati), glasno klicati, vreščati, kričati: misero illi quiritanti „civis Romanus natus sum“ Asin. Poll. in Ci. ep., haec quiritans properiter emergit e mari suumque protinus aureum thalamum petit Ap., at ille deum fidem clamitans et cruorem uxoris ab[s]tergens altius quiritabat Ap. — Dep. soobl. quirītor -ārī: Varr. fr., Nigidius ap. Non., Prisc.

zàbugariti -īm zapeti žalostinko, začeti tarnati, zatarnati

zacvíljeti -līm (ijek.), zacvíleti -līm (ek.)
1. zacviliti
2. začeti tarnati, začeti žalovati

zàjadati -ām začeti tarnati

zàkukati -ām
1. zakukati: zakukala je kukavica
2. začeti tarnati, tožiti: zakukalo devet udovica

zàridati -ām začeti tarnati, zaihteti

zatúžiti zàtūžīm začeti tožiti, začeti tarnati

cielo moški spol nebo, nebesa; zrak, klima; blaženost

cielo de la cama baldahin nad posteljo
a cielo abierto pod milim nebom, na prostem
despejarse (desencapotarse) el cielo zjasniti se (nebo)
escupir al cielo nespametno in blazno smelo ravnati
ganar el cielo priti v nebesa
como llovido del cielo kot z neba padel
subir (ali volar) al cielo umreti
tocar (tomar, coger) el cielo con las manos biti ves iz sebe (od veselja)
venirse el cielo abajo deževati kot iz škafa; razgrajati, kraval delati
ver el cielo abierto ves iz sebe biti od veselja
herir los cielos con lamentos srce trgajoče tožiti, tarnati
al que al cielo escupe, en la cara cae čezmerna aroganca (ošabnost) je nevarna
mover cielo y tierra vse sile napeti
cielo de la boca nebo v ustih
cielo raso vedro nebo; (gladek) strop

crier [krie] verbe intransitif kričati, vpiti; klicati; vreščati, cviliti, škripati; kruliti (želodec); cvrkutati (cvrček); lajati (lovski pes); robantiti (contre, après proti, na); v nebo vpiti; verbe transitif vpiti (quelque chose po čem, nad čem); razkričati, raztrobiti; zaklicati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); na javni dražbi prodati (pohištvo)

crier de toutes ses forces na vso moč vpiti
crier à tue-tête, comme un sourd, comme un perdu, comme un brûlé, comme un damné, comme un putois, comme un veau na ves glas vpiti, se dreti
crier famine, la faim, misère tóžiti, tarnati o svoji lakoti, gladu, bedi
crier grâce priznati svoj poraz in prositi nasprotnika za prenehanje boja
crier au feu, au secours vpiti, da gori, vpiti na pomoč
crier de peur kričati, vpiti od strahu
crier gare, casse-cou opozoriti na nevarnost
crier des journaux glasno prodajati časopise
crier son mépris à quelqu'un glasno kazati svoj prezir do koga
crier son innocence glasno zatrjevati svojo nedolžnost
crier au scandale, à la trahison javno, glasno vpiti o škandalu, o izdaji
crier vengeance klicati po maščevanju
crier sur les toits à son de trompe na veliki zvon obesiti
cela se crie sur les toits to že vrabci na strehah čivkajo

cviliti glagol
1. (o ljudeh in živalih) ▸ visít, visítozik, vonyít, vonít
2. (o napravah in predmetih) ▸ csikorog, nyikorog
3. izraža negativen odnos (tarnati) ▸ nyafog, nyavalyog
Ste spet prišli cvilit? Nimamo časa za vaše tarnanje. ▸ Megint nyavalyogni jöttetek? Nincs időnk a sápítozásaitokra.
Vsak naj se znajde kakor ve in zna, ne pa cvilit kot kak otrok. ▸ Mindenki találja fel magát, ahogy tudja, ne pedig nyafogjon, mint egy gyerek.
"Saj nisem panična," je cvilila. ▸ „Nem pánikolok” – mondta visítva.

4. izraža negativen odnos (o glasbilih) ▸ nyikorogHarmonika je tisti dan tako čudno cvilila v njegovih rokah. ▸ Furcsán nyikorgott a kezében a harmonika azon a napon.

ēdō² -ere -didī -ditum

I. vzdigniti, med. vzrasti (prim. ēditus 3): in eximiam altitudinem editis arboribus Cu.

— II.

1. iz sebe da(ja)ti, od sebe da(ja)ti: animam ed. Ci. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, pro re publica vitam ed. Ci. življenje dati, libenter extremum spiritum ediderim Ci., cuniculus armatos edidit L., per os est editus aër Lucr.; ex aedibus me edidi foras Pl. odšel sem; poseb.: clamorem ed. Ci. krik zagnati, (za)kričati, voces, risūs ed. Ci. spregovoriti, zasmejati se, fletum ed. Ph. (za)ječati, tarnati, ed. gemitūs O. vzdihniti (vzdihovati), stokati, latratūs O. lajati, hinnitūs O. rezgetati, murmur O. mrmrati, sonum Cu., planctūs Iuv. žalovati; magnā caede editā N. po velikem prelitju krvi; pesn.: flumen editur in mare O. se izliva v morje, Maeander in sinum maris editur L.

2. occ.
a) roditi, poroditi; o ženskah: cum Vestalis geminum partum edidisset L. je porodila dvojčka, edidit … geminos Latona O., ed. fetūs nixibus V., aliquem maturis nixibus O., quem pertu sub luminis edidit oras V., in lucem edi Ci. na svet priti, roditi se, quos edidit Hypso Val. Fl., marem ed. Suet.; o živalih: animalia ex utero ed. Lact.; katahrestično tudi o moških: Electram Atlans edidit V., Maecenas atavis edite regibus H. rojenec kraljevih prednikov, flumine Gange edita O. hči reke Gangesa; pren.: Amorem Rhodope aut Garamantes edunt V. so njegovi roditelji, terra edit innumeras species O., frondem edit ulmus Col. poganja.
b) spise izda(ja)ti, objaviti (objavljati): annales Ci., de re publica libros Ci., edi tabulas populo imperavi Ci., libri, qui in vulgus editi sunt N., orationem scriptam ed. S., delere licebit, quod non edideris H., edere librum de vita alicuius Plin. iun., principes (življenjepise vladarjev) Vop.

— III. pren.

1.
a) in vulgus edere ljudstvu razglasiti (razglašati), (glas, govorico) raznesti (raznašati), (raz)širiti: edit in vulgus suo iussu illum profectum esse N., quae opinio erat edita in vulgus C.
b) (povelje) dati, izdati, zapovedati, zaukazati, veleti: edere mandata N. naročiti imperia L., ederet consul, quid fieri vellet L., edita Thaumantidos O. ukaz, povelje.

2. reči, izreči (izrekati), izgovoriti, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), povedati, imenovati: haec prior edidit ore V. je izgovoril, ed. talia placido ore O., edidit flamen haec verba O., meum nomen iis ediderant Ci., ede illa, quae coeperas Ci. ep., postulata consulibus ed. Ci., edituri sunt iudicium Ci., ede hominis nomen H., dum, quae Crispini docuit me ianitor, edo H., ed. consilia hostium L., aliquem auctorem alicuius rei L., nomen L. Tarquinium L. imenovati se za Lucija Tarkvinija, ede tuum nomen et patriam O., ed. veros ortus O., auctor necis editur O., ed. annos et censum Plin., edam, si quis me consulat Iuv.; pesn. = pripovedovati, opevati: edam versibus Lucr., arma … violentaque bella parabam edere O. — Skladi: z dvojnim acc.: auctorem doctrinae Pythagoram ed. L.; z ACI: edunt fruges creari Lucr., hos navita templi edidit esse deos O.; z odvisnim vprašanjem: edant … , quid in magistratu gesserint Ci., quid sibi velit fabula, ede H.; occ.
a) (oraculum) edere preroštvo izreči, prerokovati: oraculum ed. Ci., Cu., ita ex fatalibus libris erat editum L., quam opem Delphicus edat O., mea fata ed. O., in vulgus edita responsa Cu., sortem oraculo editam Cu.
b) (pred sodiščem) svetovati, predlagati, imenovati, določiti koga: si reus tribus ederet, suam certe edidisset Ci. (tožnik je imel pravico svetovati 4 okrožja, obtoženec eno izmed njih odkloniti; prim. ēditiō in ēditīcius), toda: editi (= editicii) ad reiciendum iudices Ci.; quaesitorem ed. Ci., socium edidisti Quinctium Ci., iudicium id, quod edat Ci.

3. storiti, narediti, napraviti, povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, izvršiti, dovršiti: scelera, quae ab illo in patriam sunt edita Ci., quod facinus ille non edidit? Ci., nullum fructum ex se ed. Ci. (o ovcah) nobenega dobička ne dajati, haec dies edidit mores O., certamen, cladem, tumultum, trepidationem ed. L., povzročiti (povzročati), immortalia opera ed. L., operam ed. L. uslugo storiti, ferro strages, funera ed V., in eos omnia exempla cruciatusque C. dati jih na vse načine mučiti, ed. singulare patientiae exemplum Cu. vzgled … dati, proelia pugnasque Lucr., memorabile proelium Cu. znamenito bitko biti, digna spectaculo Cu.; drž.pr. (javne igre) prirediti (prirejati): edere munus gladiatorium L., ludos: Cu., T., Suet., spectaculum T., Circenses, pugnas navales, agonas, venationes Suet.; met.: gladiatores ed. T. gladiatorjem da(ja)ti nastopiti = gladiatorske igre prirediti (prirejati): pren.: ed. certamen quoddam maeroris Cu. prirediti žalovanje kakor za stavo. — Od tod adj. pt. pf. ēditus 3 vzdignjen, kvišku moleč, štrleč, vzvišen, visok, strm: Lucr., Col., collis ex planitie editus C., locis editioribus C., locus editus et paulatim ab imo acclivis C., admodum edito loco C., loco perexcelso atque edito Ci., conclave editum N. gornje nadstropje, locum extra urbem editum ceperunt N., mons in immensum editus S., collis magna parte editus S., locus editior S., collis editissimus S. fr., campus, … austro editus V. ki se vzdiguje proti jugu; kot subst.: ex edito Plin., in edito Suet., edita montium T. višine, samo edita T. višavje; pren.: ordo quasi editus in altum Ci., viribus editior H. močnejši, krepkejši.

famine [famin] féminin glad, lakota

salaire masculin de famine prenizka, beraška, bedna plača
crier famine tarnati o svoji bedi, tóžiti o pomanjkanju
prendre quelqu'un par la famine (figuré) znižati komu plačo, podražiti mu življenje