Franja

Zadetki iskanja

  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prej

    1. früher, (poprej) vormals, vorher, zuvor, (pred tem) davor
    prej omenjeni vorerwähnt
    dan prej tags zuvor/davor
    že zdavnaj/veliko prej lange vorher
    že od prej von früher her
    vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein

    2.
    prej kot X eher als X (bil sem tam prej kot on ich war da eher als er, prej bi rekel, da ich würde eher sagen, [daß] dass, ne velik, prej majhen nicht groß, eher klein)

    3.
    čim prej, tem … je früher, desto/umso
    pridi ipd. čim prej möglichst bald, möglichst schnell, frühestensmöglich
    | ➞ → čimprej

    4. (najprej) zuerst, erst

    5.
    prej ko (preden) ehe, eher
    (čimprej) je früher

    6.
    prej kot früher als
    ne prej kot frühestens, ehestens
    nikakor ne prej kot allerfrühestens
    vse (drugo) prej kot nichts weniger als, alles andere als

    7.
    prej ali slej früher oder später, über kurz oder lang
    slej ko prej nach wie vor

    8.
    kot še nikoli prej/bolj kot (sploh) kdaj prej mehr denn je
  • prek1 [é] (čéz) hinüber
    tam prek drüben
    in prek und darüber
    | ➞ → čez, preko
  • preko1 [é] (čéz)

    1. herüber, hinüber
    tam preko drüben

    2. (več) darüber

    3. z glagolom herüber-, hinüber- (podati herüberreichen, hinüberreichen); durch- (hiteti preko česa (etwas) durcheilen); über- (iti übergehen, padati überfallen, peljati überfahren, položiti überlegen, teči überlaufen, überlaufen, überströmen, viseti überhängen, überfallen, voditi überführen); darüber (napisati darüberschreiben), übereinander-, aufeinander- (položiti drugo preko drugega [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen); (iz okvirov) hinaus- (segati hinausreichen, figurativno hinausgreifen, štrleti hinausragen)
  • préko

    A) adv. oltre, di là:
    tam preko je Amerika di là è l'America
    ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre

    B) préko prep.

    1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
    skočiti preko ograje saltare oltre la siepe

    2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
    zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
    obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla

    3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
    prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
    potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto

    4. (za izražanje stanja) su, oltre:
    most preko potoka un ponte sul torrente

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
    kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso

    6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
    pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
    ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni

    7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
    opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione

    8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
    poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
    ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
    pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
    pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn.
  • premieren pridevnik
    1. (o umetniški predstavi) ▸ premier, bemutató, ősbemutató
    premierna uprizoritevkontrastivno zanimivo színházi bemutató, kontrastivno zanimivo színházi premier, kontrastivno zanimivo vetítés kezdete
    premierno predvajanje ▸ bemutató, kontrastivno zanimivo filmpremier
    premierna projekcija ▸ premiervetítés
    premierna predstavitev ▸ bemutató
    premierni nastopkontrastivno zanimivo bemutató előadás, kontrastivno zanimivo ősbemutató előadás
    premierna izvedba ▸ bemutató
    premierna predstava ▸ bemutató előadás, ősbemutató előadás
    premierni koncert ▸ ősbemutató koncert
    Nadaljevanka je svojo premierno uprizoritev doživela leta 1998, snemali pa so jo vse do 2004. ▸ A sorozatot 1998-ban kezdték vetíteni, és 2004-ig forgatták.
    Film je na premiernih predvajanjih zaslužil 30,5 milijona dolarjev. ▸ A film a bemutatókon 30,5 millió dollárt hozott.
    Od svojega premiernega predvajanja naprej je MTV močno spreminjal glasbeno industrijo. ▸ Indulása óta az MTV forradalmasította a zeneipart.

    2. v športnem kontekstu (o nastopu ali dosežku) ▸ bemutatkozó, első
    premierna lovorika ▸ első győzelem
    premierna sezona ▸ bemutatkozó idény
    premierna dirka ▸ bemutatkozó verseny
    premierna zmaga ▸ első győzelem
    premierne stopničke ▸ első dobogós helyezés
    premierni nastop ▸ bemutatkozó fellépés
    Severni Irci so v svojem premiernem nastopu na evropskem prvenstvu prišli do prve zmage. ▸ Észak-Írország megszerezte első győzelmét az első Európa-bajnokságán.
    Malce nerealna so namreč pričakovanja javnosti, ki od nas že v premierni sezoni zahteva vrh. ▸ Kissé irreálisak a közönség elvárásai, amelyek már az első idényben csúcsteljesítményt céloznak meg.
    Svoj potencial je potrdil maja letos s premierno kolajno na velikih tekmovanjih. ▸ Idén májusban megerősítette a benne rejlő lehetőségeket, amikor megnyerte első érmét egy nagy versenyen.
    Premierna zmaga v karieri je bila zame najlepša. ▸ Pályafutásom első versenyének megnyerése volt a legszebb dolog számomra.

    3. (o izdelku) ▸ bemutató, premier
    Domačim obiskovalcem je bila najbolj zanimiva nemška premierna predstavitev strežnika SQL Server 7.0. ▸ A hazai látogatók számára a legérdekesebb az SQL Server 7.0 németországi bemutatója volt.
    Takoj po premierni predstavitvi je postalo jasno, da gre še za eno od tistih hitrih jadrnic, ki jih bo treba na regatah premagovati. ▸ Amint a premiert megtartották, világossá vált, hogy ez is egy olyan fürge vitorlás, amelyet majd le kell győzni a regattákon.
    Tam bo na ogled približno 170 plovil, od tega vsaj 5 povsem premiernih. ▸ A kiállításon mintegy 170 hajó lesz látható, köztük legalább öt vadonatúj.
  • presékati (-am) | presekávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. tagliare (in due) pren.
    presekati gordijski vozel tagliare il nodo gordiano
    gozd. presekati sestoj tagliare il bosco con una cessa

    2. tagliare, spaccare:
    presekati ovinek tagliare la curva

    3. pren. tagliare, intersecare:
    tam cesta preseka železniško progo in quel punto la strada taglia la linea ferroviaria
    presekati komu pot tagliare la strada a qcn.

    4. pren. interrompere, troncare:
    šefov nenadni prihod je presekal pogovore l'arrivo improvviso del capo troncò il chiacchiericcio

    5. mat. sezionare; med. sezionare, praticare una sezione

    B) presékati se (-am se) | presekávati se (-am se) perf., imperf. refl. tagliarsi la strada (attraverso)
  • prevésiti (-im) | prevéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spenzolare, far penzolare:
    prevesiti noge čez rob ležišča far penzolare le gambe oltre l'orlo del giaciglio

    2. ricoprire, rivestire:
    prevesiti stene s tapetami ricoprire le pareti con carta da parati

    B) prevésiti se (-am se) | prevéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. tracollare:
    tehtnica se prevesi la bilancia tracolla

    2. scendere, declinare, volgere:
    cesta se tam prevesi lì la strada comincia a scendere
    leta, ko se človeku življenje prevesi anni in cui la vita dell'uomo declina
    deževno vreme se je prevesilo v sončno il tempo piovoso volge al sereno
    poletje se je prevesilo v jesen l'estate sta volgendo all'autunno
  • ravno

    1. časovno: (pravkar) gerade, eben
    ravno zdaj gerade jetzt, v prihodnosti: gleich (jetzt)

    2. (prav) gerade, ausgerechnet (on gerade er, ausgerechnet er)
    ne ravno nicht gerade/eben, wenig (junak, velik, laskav : nicht gerade ein Held, nicht gerade/eben groß, nicht gerade schmeichelhaft, wenig schmeichelhaft), nicht unbedingt
    ne ravno odkritje nicht gerade weltbewegend, nicht welterschüttend

    3. (natanko) genau, eben- (tedaj ebendann, genau dann, zato ebendarum, tja ebendahin)
    ravno tam ebenda (ebd.)
    ravno tako ebenso, ebenso-, geradeso-, genauso-
    (rad [ebensogern] ebenso gern, dolgo [ebensolange] ebenso lange, pogosto [ebensooft] ebenso oft, [ebensohäufig] ebenso häufig, genausooft, genausohäufig)
    ravno ta ebender/ebendie/ebendas, genau der/die/das, ebendieser/ebendiese/ ebendieses, genau dieser/diese/dieses
    ravno tisti ebenjener/ebenjene/ebenjenes, genau jener/jene/jenes
    ravno tak ebensolcher/ebensolche/ebensolches, genau solcher …

    4.
    ravno nasprotno gerade umgekehrt
    res je ravno nasprotno das Gegenteil ist wahr/genau das Gegenteil ist der Fall
  • rokav samostalnik
    1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujj
    zavihani rokavi ▸ feltűrt ujj
    snemljivi rokavi ▸ levehető ujj
    predolgi rokavi ▸ túl hosszú ujj
    široki rokavi ▸ bő ujj, széles ujj
    čipkasti rokavi ▸ csipkés ujj
    strgan rokav ▸ szakadt ujj
    tričetrtinski rokav ▸ háromnegyedes ujj
    srajčni rokav ▸ ingujj
    rokav suknjiča ▸ zakóujj
    kašljati v rokavkontrastivno zanimivo könyökhajlatba köhög
    všiti rokave ▸ ruhaujjakat bevarr
    skrajšati rokave ▸ ruhaujjat bevesz, ruhaujjat felhajt
    Tedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

    2. (stranska struga) ▸ ág
    stranski rokav ▸ mellékág
    rokav reke ▸ folyóág
    Ob Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
    Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
    Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
    Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
    Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
    Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav
  • sem1 [ə]

    1. her, hierher, da … her, herüber; (semkaj) nach hier, herbei, heran
    sem gor herauf
    sem dol herunter, herab

    2.
    od (gozda) sem vom (Wald) her

    3. časovno:
    od (vojne) sem seit (dem Krieg)

    4.
    X sem, X tja (X gor, X dol) X hin, X her (dež sem, dež tja Regen hin, Regen her)
    (X tu, X tam) X hier, X dort (beseda sem, beseda tja ein Wort hier, ein Wort dort)

    5.
    denar sem! heraus mit dem Geld!
  • skočíti sauter, faire un saut, bondir

    skočiti na prej s'élancer en avant
    skočiti s česa sauter de quelque chose
    skočiti z vozečega vlaka sauter du train en marche
    skočiti s telovadnega orodja sauter (à bas) d'un agrés
    skočiti iz postelje sauter à bas de son lit
    skočiti s padalom sauter (ali descendre) en parachute
    skočiti v stran sauter de côté, faire un écart
    skočiti na glavo faire un plongeon, piquer une tête
    skočiti čez jarek sauter (ali franchir) un fossé
    skočiti skozi okno sauter par la fenêtte
    skočiti s tira (vlak) dérailler
    skočiti iz kože (figurativno) sortir de ses gonds, se mettre hors de soi
    skočiti v oči (figurativno) sauter aux yeux
    skočiti v vodo sauter à l'eau
    skočiti od veselja sauter de joie
    skočiti si v lase se prendre aux cheveux
    skočiš, pa si tam c'est à deux pas d'ici, il n'y a qu'un pas (d'ici)
  • slučáj azar m ; casualidad f ; acaso m

    srečen slučaj feliz casualidad, feliz coincidencia f; (buena) suerte f; lance m de fortuna
    nesrečen slučaj triste casualidad, trágica coincidencia; mala suerte f
    nepričakovan slučaj caso; fortuito
    bil je gol slučaj ha sido una casualidad
    prepustiti slučaju dejar al azar, dejar al caso
    slučaj je hotel, da ... dió la casualidad que...
    slučaj je hotel, da je šel tam mimo quisó el azar que pasara por allí; acertó a pasar por allí
  • slučájno acaso; a caso; por azar; por acaso; por casualidad

    če slučajno si por acaso
    slučajno zvedeti llegar a saber
    slučajno je bil doma dió la casualidad (de) que estaba en casa
    slučajno je prišel mimo nek človek quiso la casualidad que pasara un hombre
    slučajno je šel tam mimo quiso el azar que pasara por allí; acertó a pasar por allí
    slučajno sem ga srečal le encontré (ali fam choqué con él) por casualidad
  • spletka samostalnik
    1. ponavadi v množini (o neodkritem delovanju) ▸ cselszövés, intrika, ármány
    politične spletke ▸ politikai cselszövések
    ljubezenske spletke ▸ szerelmi intrikák
    dvorne spletke ▸ udvari intrikák
    zakulisne spletke ▸ kulisszák mögötti ármányok
    umazane spletke ▸ aljas cselszövések
    žrtev spletk ▸ cselszövés áldozata
    mreža spletk ▸ intrikák hálója
    razkriti spletko ▸ cselszövést felfed
    skovati spletko ▸ intrikát sző
    zaplesti se v spletke ▸ intrikákba keveredik

    2. neformalno (spletna stran) ▸ szájt
    Nove fotke so že na naši spletki, tam pa tudi vse informacije o tečajih in kontakti za prijave. ▸ Az új fotók már felkerültek a szájtunkra, ott található minden további információ a képzésekről és a jelentkezéshez szükséges elérhetőségekről.
    Vsem obiskovalcem spletke se opravičujemo, saj imamo težave s strežnikom. ▸ Elnézést kérek a szájt valamennyi látogatójától, gondjaink adódtak a szerverrel.
  • spód, spôdaj en bas, en dessous

    dalje spod plus bas
    glej spod voir ci-dessous
    od spod navzgor de bas en haut
    tu spod ci-dessous, ici en bas, (na tem svetu) ici-bas
    tam spod là-bas, là-dessous
  • spôdaj below; beneath; (na dnu) at the bottom; underneath; (v pritličju) downstairs

    tam spôdaj down there
  • spôdaj abajo; debajo; en la parte baja, en la parte inferior

    dalje spodaj más abajo
    glej spodaj véase más abajo, véase más adelante
    od spodaj de abajo
    od spodaj navzgor hacia arriba, de pies a cabeza
    kot spodaj (navedeno) como al pie
    spodaj omenjeni, imenovani abajo mencionado
    tu (tam) spodaj aquí (allá) abajo
    spodaj podpisani el abajo firmado
  • sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

    veliko sréče! good luck!
    na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
    na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
    vso sréčo! may good luck go with you!
    najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
    kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
    v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
    opoteča sréča chequered fortune
    sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
    (še) sréča, da... it's a piece of luck that...
    prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
    vojna sréča contingencies pl of war
    to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
    bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
    to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
    lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
    sréča je hotela, da... as luck would have it...
    imam sréčo I am in luck, I am lucky
    nimam sréče I have no luck, I am out of luck
    to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
    imeti veliko sréčo to have much good luck
    imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
    marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
    imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
    imeti vražjo sréčo to be dead lucky
    imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
    imel sem sréčo I had a stroke of luck
    iskati sréčo to seek fortune
    če bo šlo vse po sréči if everything goes well
    poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
    to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
    poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
    napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
    dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
    vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
    vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
    skaliti sréčo to mar someone's happiness
    voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
    pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
    kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
    sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
    zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
    bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
    vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
    vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune