Franja

internment [intə́:nmənt] samostalnik
interniranje, internacija

internment camp internacijsko taborišče

kazenski (-a, -o) Straf- (bataljon das Strafbataillon, ekspedicija die Strafexpedition, vojska enota die Strafkompanie, šport klop die Strafbank, kolonija die Strafkolonie, oblast die Strafgewalt, odločba das Straferkenntnis, odredba die Strafverfügung, premestitev die Strafversetzung, točka šport der Strafpunkt, taborišče das Straflager)

kázenski penal; de castigo

kazenski postopek (pravo, zakonik) procedimiento m (derecho m, código m) penal
kazenska četa compañía f disciplinaria
kazenska kolonija colonia f penitenciaria
kazenska ekspedicija expedición f de castigo
kazensko sodišče tribunal m de lo criminal
kazensko taborišče campamento m disciplinario; campo m de concentración
kazenski strel (nogomet) golpe m franco, (enajstmetrovka) penalty m
kazenski prostor (nogomet) área f de castigo
kazenski ukrep medida f punitiva (ali represiva), sanción f

koncentracíjski (of) concentration

koncentracíjsko taborišče concentration camp

koncentracíjski de concentration, concentrationnaire

koncentracijsko taborišče camp moški spol de concentration

koncentracíjski (-a -o) adj. di concentrazione, di concentramento; concentrazionario:
koncentracijsko taborišče campo di concentramento
Stalinov koncentracijski sistem il sistema concentrazionario staliniano

koncentracíjski de concentración

koncentracijsko taborišče campo m de concentración

likvidacíjski (-a -o) adj.

1. di, della liquidazione; dell'eliminazione

2. jur. di liquidazione, in liquidazione, fallimentare:
likvidacijska masa patrimonio in liquidazione

3. di sterminio:
likvidacijsko taborišče campo di sterminio

locus (stlat. stlocus) -ī, m, z dvojnim, pomensko različnim pl.: locī m večinoma = mesta v spisih, knjigah, loca n večidel = regiones, kraji v naravi; (etim. nedognana beseda).

I. krajevno:

1. splošno kraj, mesto, prostor (locus z gen. lahko včasih slovenimo tudi s subst. na -išče, npr. locus proelii, locus pugnae bojišče, l. castrorum taborišče): ultra eum locum, quo in loco Germani consederant C., Romae per omnēs locos … de facto consulis agitari S., proximos locos occupare S., ad id loci S. do tod, ubicumque locorum H. kjer koli, povsod, templum Saluti exstrueretur eo loci T. tam, eodem loci (= ibidem) Suet. (v teh in podobnih zvezah se torej pleonast. gen. partitivus ne sloveni), loco movere Ter., Ci. ali loco deicere H. s kraja (mesta) odgnati, pregnati, verba loco movere H. izbrisati, ex omnibus locis protrahi L. iz vseh kotov, locus editus N. grič, loca superiora C. višji kraji, višine, vzpetine; toda locus superior = rostra ali tribunal, vzvišen kraj, govorniški oder, ex (de) loco superiore dicere, agere, sermones habere (o govorniku ali sodniku), naspr. ex inferiore loco loqui (o tem, ki ima opravke pri sodišču) in ex aequo loco sermones habere (o govorih v senatu ali o zasebnih govorih; prim. inferior in aequus): ipse in Sicilia saepe (et) palam ac loco superiore dixerat Ci., sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci., et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep.; natura loci C. kakovost, lastnost, narava kraja (sveta, tal), aequus locus, iniquus locus C. ugodna, neugodna tla (položaj), suo loco C. = aequo loco C., suis locis sagittarios mittabat C. na primernih mestih (položajih), locum dare Ci. prostor narediti, pripustiti (pripuščati), locum dare (alicui) tudi o prostoru (sedežu), ki ga senat odkazuje tujim poslancem v gledališču, cirkusu, na foru in drugod: (sc. num senatus crimen putat) locum ad spectandum dare … ? Ci., ut locus et in circo et in foro daretur amicis et tribulibus Ci., locum facere in turba O. prostor narediti (delati), vincendo locum facere Cu. z zmago nad sovražnikom si narediti prostor.

2. occ.
a) (kot voj. in borilni t.t.) komu odmerjeno (odkazano, določeno) mesto, stojišče, položaj: locum tenere, relinquere C., se loco tenere C. zadrž(ev)ati položaj, nostri loco sunt deiecti C. potisnjeni s svojega položaja, loco pellere Auct. b. Afr., loco cedere C., N., L., T., Suet. svoje mesto (položaj) zapustiti; pren.: virtutis locum deseruit H. strahopetno je pobegnil s položaja kreposti.
b) loci in loca ženska rodila (gr. τόποι), maternica = materino telo, človeško in živalsko: Ca., Cels., Col., cum … in locis semen insedit Ci., quod alio nomine locos appellant, hoc in reliquis animalibus volvam Plin.

3. prostor, bivališče, dom(ovanje), stan(ovanje), stanišče, hiša: locus oculi Pl. óčnica, očesna jamica, očesna votlina, primum locum tenet aedium N. sprednji del hiše = atrium, locum sub terra fecerant N. uredili so si bivališča, devenere locos laetos V. = do bivališč blaženih, loca nocte late tacentia V. = podzemlje, loca (et) lautia ali locus lautia (aliteracija) L. stanovanje (in) hrana.

4. del kakega posestva: stricte loquendo locus non est fundus, sed pars aliqua fundi Dig., locus certus ex fundo possideri potest Dig.; od tod meton. posestvo, zemljišče, njiva: Ci. idr.

5. kraj, vas, naselje, trg, mesto (= oppidum, urbs), poseb. mesto, ki ga ni bilo več ali pa so od njega ostale le še razvaline; v pl. tudi = (po)krajina, ozemlje: Megaris, qui locus est non longe a Syracusis Ci., non enim hoc ut oppido praeposui, sed ut loco Ci. ep. vasi, loci opportunitas, fertilitas C., is datus erat locus colloquio L., hic, ubi nunc urbs est, tunc locus urbis erat O., locus Pherae, loca Buprasium, Hyrmine Plin., qui (sc. Galli) ea loca incolerent C., loca patentia et frumentaria C. odprti žitorodni kraji = rodovitne ravnine, loca temperatiora C. z zmernejšim podnebjem, loca frigidissima C., loca munita N. utrjena mesta, trdnjave, utrdbe, locorum angustiae N. ozki klanci, ožine, soteske, locorum situm, naturam regionis nosse L., situs locorum montiumque Vell., de locis atque urbibus haec memoranda sunt Mel. —

II. metaf.

1. pravi, primeren kraj, svoje (ustrezno) mesto (= καιρός): aliter si facere velim, non est locus Pl., de cuius laude neque hic locus est, ut multa dicantur, neque … Ci., loco ali in loco ali suo loco na pravem kraju (mestu), na svojem mestu: loco quaerere Ci., loco narrare (povest v govor vplesti (vpletati)), loco lecta poëmata adiungere Ci., loco ali in loco positus Ci., video eos sapere in loco Ter., dulce est desipere in loco H., suo loco de amplificatione dicere Ci., fallere quas nusquam misero locus Val. Fl. Pogosto v pren. besednih zvezah kot npr.: locum dare alicui, alicui rei dati komu prostor, popustiti (popuščati) komu, vdati se komu, čemu: locum dare alicui Ter., quoad aetas M. Caelii dare potuit isti suspicioni locum Ci., cuius audita virtus dubitationi locum non daret Ci., aliquid loci rationi et consilio dedisses Ci.; locum habere mesto imeti, umesten, ustrezen, dovoljen biti, smeti se, uporabljati se, vršiti se, (z)goditi se, dogajati se: res habet locum Ci., nullum misericordiae locum habuerunt L. nobenega usmiljenja niso dosegli, contradiceram tibi, si locum haberem Suet.; locum non relinquere alicui rei ne pustiti (puščati) mesta čemu = izključiti (izključevati) kaj: locum non relinquere preci Ter. ali precibus Ci. ep. ne dati se prositi = ugoditi komu, preden je prosil, vita turpis ne morti quidem honestae locum relinquit Ci., locum misericordiae relinquere Ci. usmiliti se koga; locum facere alicui rei prostora dati, umakniti se čemu: ubi negotia fecissent locum otio Vell.; locus est alicui, alicui rei (svoje) mesto ima kdo, kaj: in poëtis non Homero soli locus est Ci., maledicto nihil loci est Ci. nima prostora, ni možno, ga ni, locus est nemini Ci. nihče ne more priti do tega, rationi locus est N. pamet je umestna, pamet je treba rabiti.

2. mesto v kakem zaporedju, v kakem vrstnem redu, v kaki vrsti: primo, secundo loco Ci. prvič, drugič ali najprej, potem, priore loco dicere Ci. najprej govoriti, posteriore loco Ci. pozneje, zatem, principem, secundum locum obtinere C., N., in eorum locum alii successerunt N., tenere oratorum locum Ci. biti v vrsti, šteti se v število govornikov (= med govornike); poseb. o senatorjih pri glasovanju: antiquior sententiae dicendae locus Ci. prednost pri glasovanju, loco dicere Ci. na svojem mestu = ko pride kdo na vrsto, da govori = suo loco sententiam dicere L., sententiae loco disserere T. ali dicere Plin. iun. po vrstnem redu glasovanja, praetorio loco dicere Ci. kot pretor.

3. mesto ali položaj, ki ga kdo (kaj) zaseda, stopnja, na kateri je kdo v državi, v vojaški, v človeški družbi, dostojanstvo, (vojaška) čast, vojaški čin, ugled, veljava, veljavnost: qui in summum locum civitatis non potuerunt ascendere Ci., tua dignitas suum locum obtinebit Ci. ep., loco aliquem movere Ci. pregnati, izpodriniti koga z njegovega položaja v državi, quem locum apud ipsum Caesarem … obtinuisti? Ci., hunc locum tenuit apud Philippum N., maiorum locum ei restituit C., loco movit signiferos C. je odstavil, je odpustil, contenderant de locis C. za častniška mesta, non ignobilis inter considicos loci fuit Lact.; pogosto abl. loco: eodem loco habere aliquem C. prav tako ravnati s kom, eo loco habere aliquem Ci. tako ceniti, tako čislati, nullo loco numerare Ci. nič ne čislati; od tod loco ali in loco z gen. personae ali rei = na mestu koga, česa, za koga, kaj, kakor, kot: aliquem diligere in fratris loco Ter., aliquem patris loco colere Ci., filii loco esse Ci., sunt, qui criminis loco putent esse, quod vivam Ci. ep. ki mi štejejo v greh, ki mi očitajo, da živim, testimonii loco N., habuit eum scribae loco N.; tako tudi in locum z gen. = na mesto: vocari in locum mortui Ci., Antipatrum in locum eius evocat Iust.

4. mesto v človeški družbi, ki je komu odkazano ob rojstvu, stan, rod, sloj: l. senatorius, equester Ci. senatorski, viteški stan = senatorstvo, viteštvo, loca senatoria, consularia L., isto loco femina Ci. tega rodu, loco, fortunā, famā superiores Ci., homines inferiore loco Ci., obscuro, infimo loco natus Ci. neslovečega, prav nizkega rodu, summo loco natus Ci. visokega rodu, Tanaquil summo loco nata L., honesto loco natus C., N., Plin. iun., pari loco orti Ci., tenui loco orti L.

5. mesto v kakem spisu, govoru, v kaki knjigi, oddelek, odstavek, sestavek, (glavna) točka, misel, stvar, predmet, snov, pl. loci tudi = glavni nauki, načela (kake znanosti), v retoriki = vrsta, skupina, kategorija, razpol: l. reprehensus Ter., cum loca iam recitata revolvimus irrevocati H., non distinxit historiam varietate locorum Ci. odstavkov, quibus C. Cotta tantummodo locos ac sententias huius disputationis tradidisset Ci. odstavke, točke, alter erat locus cautionis Ci. druga točka, est enim locus hic late patens de natura usuque verborum Ci., perpurgatus est is locus (sc. de finibus bonorum et malorum) a nobis quinque libris Ci., quintus (sc. liber) eum locum complexus est, qui totam philosophiam maxime inlustrat Ci. snov, tematiko, habeat omnes philosophiae locos Ci. celotno obsežje filozofije, loci communes Ci. splošnoveljavni, obči (govorniški, pisateljski) izreki, najsijajnejša mesta (v govorih, spisih), ki so se jih učili na pamet; occ. večidel pl. loci dokazila, dokazni viri (gr. τόποι), dokazna sredstva, odločilne točke: traditi sunt, e quibus ea ducantur, duplices loci Ci., cum pervestigare argumentum aliquod volumus, locos nosse debemus Ci., locos quosdam transferam Ci.; v sg.: itaque licet definire locum esse argumenti sedem Ci. —

III. časovno

1. razdobje, obdobje, doba, čas: et cognoscendi et ignoscendi dabitur peccati locus Ter.; redko in neklas.: adhuc locorum Pl. = ad id locorum S., L. do te dobe, dotlej, postidea loci = post id locorum Pl. = postea loci S. poslej, potem, pozneje, interea loci Pl., Ter. medtem, tunc locorum Ter. tedaj, ex hoc loco Pl. = ad locum L. (ta)koj, precej, nemudoma, inde loci Lucr. odtlej, nato.

2. (lepa, ugodna) priložnost, prilika, možnost, povod: qui igitur relictus est obiurgandi locus? Ter., hoc loco non praetereunda est gravitas Lacedaemoniorum N., hoc loco libet aliquid interponere N., regi multis locis fidelis N. ob številnih priložnostih, probandae virtutis l. C., valde gaudeo, si est nunc ullus gaudendi locus Ci. ep., locum seditionis quaerere L., quaerere locum mentioni alicuius Vell.; locum dare ali facere da(ja)ti, (po)nuditi priložnost, možnost, da(ja)ti povod: locum dare nobis loqui Pl., locum dare existimandi Ci., locum nocendi ei dedit N., locum dare Veientibus ad incendenda opera L., locum facere titulo muneribusque O. ali magnae iacturae Cu. ali poëtarum mendacio Cu.; locum aperire da(ja)ti, (po)nuditi prostor (= priložnost, možnost): locum aperire suspicioni Ci. izpostaviti (izpostavljati) se sumu, locum aperire hosti ad occasionem L. sovražniku dati priložnost za udar; locum nancisci C. dati ugodno priložnost; neque etiam parvulo detrimento illorum locum relinqui videbat C. in videl je, da ni nobene priložnosti več, da bi jim prizadel količkaj škode.

3. stališče, stanje, položaj, okoliščine: si ego in istoc sim loco, dem potius aurum Pl., ubi loci (= quo [in] loco) res nostra est? Pl., in eum incidi locum Ter., peiore loco res non potis est esse quam in quo nunc sita est Ter., tuli graviter et acerbe, iudices, in eum me locum adduci, ut … Ci. stališče, is enim si eo loco esset, negavit se facturum Ci. ep., res erat … eo iam loci (= [in] eo iam loco), ut … Ci., qui cum ex equitum … fuga, quo in loco res esset … , cognovissent C. kakšen je položaj, in eum locum ventum est C. prišlo je do tega, in eo enim loco res sunt nostrae L., missis nuntiis, quo loco res essent L.

odpeljáti (-péljem) | odpeljávati (-am)

A) perf., imperf.

1. trasportare, portare:
odpeljati ranjenca v bolnišnico portare il ferito all'ospedale
odpeljati avto v delavnico portare l'auto dal meccanico

2. partire:
avtobus odpelje zvečer il pullman parte la sera

3. condurre, portare; associare; prelevare:
peljati koga na ples portare uno a ballare
odpeljati v taborišče, v zapor deportare; condurre in prigione, associare alle carceri

B) odpeljáti se (-péljem se) | odpeljávati se (-am se) perf. refl. andarsene, partire; volar via

odvléči traîner, entraîner, emmener, déporter

odvleči deblo traîner un tronc
okupator je ljudi odvlekel v taborišče l'occupant entraîna (ali emmena de force, déporta) les gens dans un camp

palestinski pridevnik
(o Palestini in Palestincih) ▸ palesztin

podjarmljen pridevnik
1. (biti pod oblastjo koga) ▸ leigázottNjegova vojska je pokončana, ljudstvo pa podjarmljeno. ▸ A seregét kivégezték, a népét pedig leigázták.
Nacistično uničevalno taborišče Auschwitz je bilo največje v podjarmljeni Evropi. ▸ Az auschwitzi náci megsemmisítőtábor a legnagyobbak közé tartozott a leigázott Európában.

2. (o podrejenosti) ▸ leigázott
Preveč zaslužka je v podjarmljenih, izkoriščanih in prestrašenih ljudeh. ▸ Túl sok hasznot lehet húzni a leigázott, kizsákmányolt és rettegő emberekből.
Med različnimi oblikami sedanjega suženjstva je papež v poslanici omenil podjarmljene delavce in delavke, mladoletne, migrante, osebe, ki so prisiljene v prostitucijo itd. ▸ A pápa üzenete a rabszolgaság ma is létező különböző formái között említi a leigázott munkásokat, a kiskorúakat, a migránsokat, a prostitúcióra kényszerítetteket stb.

pregnáti (-žênem)

A) perf.

1. esiliare; confinare; deportare; proscrivere, relegare; mettere al bando; confinare, mandare al confino:
pregnati v taborišče deportare nei campi di concentramento

2. (spoditi) cacciare, ricacciare; scacciare, dissipare:
pregnati oblake scacciare le nubi
pregnati okupatorja ricacciare l'invasore
pregnati skrbi scacciare le preoccupazioni

3. (prepoditi iz skrivališča) stanare, snidare; sloggiare

4. (z gonjenjem izmučiti) estenuare, abbattere, accasciare; pren.
pregnati dolgčas, pregnati (si) čas ammazzare il tempo, la noia
pren. pregnati koga iz srca dimenticare qcn.

B) pregnáti se (-žênem se) perf. refl. sfiancarsi, ammazzarsi (di lavoro)

prehóden transitional; transition; gramatika transitive, active; (dostopen) passable; (začasen) temporary, provisional; (nedokončen) provisory, not yet settled, interim

prehódna določila provisional regulations pl, temporary provisions pl
prehódna doba, prehódno obdobje transitional period
prehóden glagol transitive verb
prehódna cesta passable road
prehóden gost, najemnik a transient (guest), a transient (tenant)
hotel za prehódne goste ZDA transient hotel
prehóden plašč light overcoat (for spring and autumn wear)
prehóden predpis temporary (ali transitional) provision
prehóden stadij transitional stage
prehódno stanje transitional state
prehódno taborišče transit camp
prehóden ukrep transitional measure

prevzgojn|i [ó] (-a, -o) Umerziehungs- (taborišče das Umerziehungslager)

prigioniēro

A) agg. ujet

B) m (f -ra) ujetnik, ujetnica; ekst. suženj:
campo dei prigionieri ujetniško taborišče
essere prigioniero delle convenzioni sociali biti suženj družbenih norm
prigioniero di guerra vojni ujetnik

prisonnier, ère [-zɔnje, ɛr] adjectif ujet; figuré vezan; masculin, féminin ujetnik, -ica, jetnik, -ica, zapornik, -ica; z zaporom kaznovani vojak; figuré suženj (de quelque chose česa)

prisonnier de guerre vojni ujetnik
prisonnier répressif kazenski jetnik
camp masculin de prisonniers de guerre taborišče vojnih ujetnikov
prisonnier de guerre rapatrié repatriirani vojni ujetnik
échange masculin de prisonniers izmenjava ujetnikov
se constituer prisonnier javiti se v zapor
faire prisonnier ujeti

raid¹ [réid] samostalnik
vojska vpad, kratka in hitra vojna operacija, nenaden napad, napad sovražne konjenice, sovražnega letalstva ali ladjevja (on, upon na)
plenilen, razbojniški, roparski vpad, vdor, rop; plenilen pohod (into v)
(policijska) racija, pogon na hudodelce

air-raid letalski napad
a raid into the enemy camp vdor v sovražno taborišče
a raid upon the enemy nenaden napad na sovražnika

sentinelle [sɑ̃tinɛl] féminin, militaire straža(r), vojak na straži

faire sentinelle, être en sentinelle biti na straži; biti na preži
placer des sentinelles à l'entrée d'un camp postaviti straže ob vhodu v taborišče
relever une sentinelle izmenjati stražo