Franja

íti (grem) aller, marcher, se rendre, passer

iti iz, ven sortir
iti (grem) gor monter
iti (grem) dol descendre
iti (grem) po aller chercher
iti (grem) mimo passer devant (ali à côté, près de)
iti (grem) naprej poursuivre, continuer (son chemin)
iti (grem) nazaj (s'en) retourner, rebrousser chemin, revenir sur ses pas, reculer
dež gre il pleut
toča gre il grêle, il tombe de la grêle
sneg gre il neige
iti (grem) za kom suivre quelqu'un
gre za kaj il s'agit, il est question, il y va de
iti (grem) po sreči prendre une bonne tournure, s'annoncer bien
za to ne gre cela n'entre pas en ligne de compte, il n'est pas question de cela
to mi gre cela me revient de droit
bo že šlo ça ira, ça s'arrangera

jajce samostalnik
1. (pri pticah in plazilcih) ▸ tojás
2. (v kulinariki) ▸ tojásPovezane iztočnice: bikova jajca, jajce na oko, mehko kuhano jajce, poširano jajce, trdo kuhano jajce, velikonočno jajce

3. (predmet ovalne oblike) ▸ tojásszerű, tojásalakú, tojásformájúPonekod je padala tudi za kurje jajce debela toča. ▸ kontrastivno zanimivo Néhol tyúktojás nagyságú jég is esett.
Povezane iztočnice: čokoladno jajce

kieseln: es kieselt toča pada

korén (-a) m

1. radice:
rastlino izpuliti s korenom sradicare la pianta
etn. koren lečen mandragola; toccasana

2. pren. (osnova, temelj; začetek, izvor) radice, nocciolo, principio, origine, fonte:
priti stvari do korena giungere al nocciolo, alla radice della questione
toča je potolkla vse do korena la grandine ha distrutto completamente le colture

3. lingv. radice:
glagolski koren radice verbale, del verbo
koren iz treh črk trilittera, trilittero

4. mat. radice; radicale:
kvadratni, kubni, bikvadratni koren radice quadrata, cubica, quarta

5. anat. radice:
lasni koren radice del pelo
nohtni koren radice dell'unghia
nosni koren radice del naso
koren jezika radice della lingua
koren živca radice del nervo

6. bot.
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
rožni koren sedo (Sedum rosea)
trokrpi koren coralloriza (Coralloriza trifida)
zlati koren asfodelo (Asphodelus albus)
sladki koren radice dolce (Glycyrrhiza glabra)

7. attacco (della pala, dell'elica e sim.)

krógla ball; matematika sphere; šport shot; (iz puške) bullet; (topovska) cannonball, ball; projectile, shot

zemeljska krógla globe, orb
kegljaška krógla bowl
naboj s króglo ball cartridge
varen pred króglami ball-proof
toča krogel hail of shots
met krógle šport shot put, shot putting, putting the shot (ali weight)
suniti, vreči króglo šport to put the shot
pognati si króglo v glavo to blow one's brains out
metalec krógle shot putter
ubežna krógla stray bullet

lapidātiō -ōnis, f (lapidāre)

1. metanje kamenja, lučanje kamenja: Fl., Aur., facta est lapidatio Ci. metali so kamenje, fit magna l. Ci. usuje se toča kamenja; v pl.: lapidationes persaepe vidimus Ci.; metaf.: l. grandinis Cod. I. padanje toče, toča.

2. kamenjanje, kamnanje: adulterorum Hier.

lapideus 3 (lapis)

1. kamén, kamnit(en): mensa Varr., Nioba fingitur lapidea propter aeternum, credo, in luctu silentium Ci., l. imber Ci. kamena toča, toča kamenja (prim. lapidat pod lapidō), pila N., arca, murus, pons L., postis ianuae carceris Vell., suggestus Col., curalium, columnae Plin., ignes Publilius Syrus ap. Petr. dragulji kamenaste barve, culter Vulg.; pren.: lapideus sum Pl. okamenel sem (od groze), lapideo corde sunt multi Enn. fr. so kamnitega srca = so trdosrčni, neusmiljeni.

2. kamnit, poln kamenja: litus Mel. ali campi Plin. (o pokrajini blizu današnjega Marseja (Marseille), zdaj imenovani la Crau).

lluvia ženski spol dež

lluvia de balas dež (toča) krogel
lluvia continua trajno deževje
lluvia menuda, fina pršavica, droben dež
lluvia de oro (rast) negnoj
después de la lluvia viene el buen tiempo za dežjem pride sonce
nube de lluvia deževen oblak

okléstiti (-im) perf.

1. potare, mondare, scapezzare, sfrondare, capitozzare:
oklestiti veje ramicciare, troncare i rami

2. danneggiare, devastare:
toča je oklestila vinograde la grandine ha devastato i vigneti

3. pren. ridurre, contrarre (il bilancio)

4. pren. (natepsti) bastonare, picchiare

padati² (pada)

1. padavine: fallen
pada es gibt Niederschläge
(dež) pada es regnet
(sneg) pada es schneit
toča pada es hagelt
slana pada es gibt Reif

2. mrak: einbrechen, mrak, noč: hereinbrechen (mrak pada die Dämmerung/Dunkelheit bricht herein, ko pada mrak bei einbrechender Dämmerung)

pádati to fall; to drop; (manjšati se) to decrease, to decline, to sink, to wane, to ebb; (cena) to drop, to fall, to go down

dež (toča sneg, sodra) pada it rains (it hails, it snows, it sleets)
cene padajo prices are falling (ali dropping)
delnice padajo shares are on the decline
barometer pada the barometer is falling
droben dež pada (prší) it is drizzling
megla pada fog (ali mist) comes down (ali descends)
pádati v oči (figurativno) to strike the eye
njihovo število pada their number is shrinking, they are fewer in number
zastor pada the curtain is dropping (ali falling) ➞ pasti (padem)

pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte

3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva

5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta

7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa

pljûsak -ska m, mest. u pljúsku, mn. pljȗsci in pljȕskovi
1. naliv, ploha: iznenada udari kratak pljusak
2. ekspr. pljusak metaka toča krogel
3. pljusk: pljusak valova
4. bot. navadni bljušč

pokléstiti (-im) perf. ➞ klestiti

1. potare; mozzare, tagliare (rami)

2. pren. battere, sconfiggere

3. pren. rovinare, distruggere:
toča je poklestila trte la grandine ha rovinato le viti

ravager [ravaže] verbe transitif opustošiti, razdejati; spačiti; figuré uničevati

la guerre a ravagé le pays vojna je opustošila deželo
les sauterelles, les pluies ravagent les récoltes kobilice, deževje pustoši(jo), uničuje(jo) pridelke, letino
la grêle a ravagé les vignobles toča je potolkla vinograde
la maladie, le malheur l'ont ravagé bolezen, nesreča ga je uničila

raztólči broyer, concasser, piler, pilonner, briser, casser

toča je raztolkla žito la grêle a haché le blé

ruiner [rɥine] verbe transitif porušiti, razrušiti; razdejati; uničiti; pogubiti

se ruiner razpadati, rušiti se; propadati, ruinirati se; figuré preveč potrošiti ali izdati
la grêle a ruiné ce vignoble toča je uničila ta vinograd
plusieurs procès l'ont ruiné več pravd ga je spravilo na boben, ga je uničilo
(ironično)

ce n'est pas ce voyage qui vous ruinera zaradi tega potovanja ne boste prišli na boben
ruiner les illusions de quelqu'un uničiti komu njegove iluzije
se ruiner la santé uničiti si zdravje

shot¹ [šɔt]

1. samostalnik
strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
šport met, udarec, strel
šport krogla; strelec
pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
figurativno poskus; poteza v igri
pogovorno ugibanje
tehnično razstrelitev
sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
a shot at the goal strel (met) na gól
a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
by a long shot sleng daleč; zelo
not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
at the third shot pri tretjem poskusu
out of shot zunaj streljaja ali dometa
within shot v dometu
within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
a shot of cocaine vbrizg kokaina
shot of distress alarmni strel v sili
bow shot strel iz loka
a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
flying shot strel na premičen cilj
hail of shots toča strelov (krogel)
random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
he is an excellent shot on je odličen strelec
he is no shot on ne zna streljati
he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
to put the shot šport suniti kroglo

2. prehodni glagol
nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo

sleet [sli:t]

1. samostalnik
sodra, babje pšeno, dež s snegom, zrna toče
pogovorno žled, ledena prevleka

a shower of sleet ploha (naliv) s sodro

2. neprehodni glagol

it sleets sodra (toča) pada

soliditās -ātis, f (solidus)

1. gostost, gostota, trdnost, trdota, čvrstost: cum mundo soliditas quaereretur Ci., propter soliditatem (sc. corporum) Ci., nec dii habent ullam soliditatem nec eminentiam Ci.

2. debelina: Pall.

3. trdnost, trdota, čvrstost, trpežnost, trajnost: Vitr.; pl. soliditates (konkr.) otrdele mase, trdine, trdne grmade ali mase: fundatae Vitr., cum soliditatibus concrustatis inciderint Amm. toča.

4. metaf. celota: hereditas universorum et soliditas singulorum Ambr., possessionis Icti.