Franja

Schweinsaffe, der, Tierkunde svinjski makak

Schweinsdachs, der, Tierkunde svinjski jazbec, rilčasti jazbec

scrofulaire [skrɔfülɛr] féminin, botanique črnobina, svinjski koren

scrofularia f bot. kompor, prašičja trava, svinjski koren (Scrophularia)

scrūtillus -ī, m (gl. scrūpus) nadevani (polnjeni) svinjski želodec: P. F., [scrutillus appel]labatur venter suillus, co[ndita farte expletus.] FEST., venter su[i]llus, di b... in illum; ego me hodie e... [com]esa farte biberem PL. AP. FEST.

sisōn agrion (tuj. σίσων ἄγριον) bot. silj, svinjski janež, sicer peucedanos (Peucedanum officinale Linn.) ali pinastellus imenovana rastl.: Ap. h.

subulcus -ī, m (sūs; tvorjeno analogno po bubulcus; gl. to besedo) svinjski pastir, svinjar: Ca., Varr., Col., Gell., Aus., Serv. idr., tardi venere subulci V., tonsos, horridulos, rudes, pusillos hircosi mihi filios subulci Mart., erat nomine Eumaeus sybotes, hoc est subulcus pecoris Hyg.

sŭ-cerda -ae, f (sūs in v drugem delu [s]cerda, indoev. kor. *sk̑er- iztrebiti, *(s)qer-d- cepiti, ločiti; prim. skr. apa-skaraṣ iztrebki, kárīṣam gnojilo, lat. ex-cernō, mūs-cerda, gr. σκώρ, gen. σκατός blato, sl. skrun, skruniti, srati) svinjski iztrebek, svinjski izloček, svinjsko blato, svínjščak: hic in stercore humi fabulisque, fimo atque sucerdis Luc. ap. Non., eo condis [tuas] sucerdas Tit. ap. Fest., sucerda e stercus suillum Fest. — Soobl. succerda: Fest.

svìnjār -ára m
1. svinjski pastir
2. svinjski trgovec, mešetar

svinjár -ja m
1. svinjar, svinjski pastir
2. svinjar, onaj koji govori svinjarije

svinjárče -eta s svinjski pastirček

swineherd [swáinhə:d] samostalnik
poetično svinjski pastir, svinjar

sybōtēs -ae, m (tuj. συβώτης) svinjski pastir, svinjár: naufragio facto nudus Ithacam pervenit ad quandam casam suam ubi erat nomine Eumaeus sybotes, hoc est subulcus pecoris Hyg., tunc Minerva effigiem suam ei restituit; subito sybotes ut vidit Ulyssem esse Hyg.

šúnka ž (austr. Schunke) šunka, svinjski but: žemlja s -o

švàrgla ž, švàrkli m mn. (n. Schwarte) nadevani svinjski želodec

пятачок m

1. petica;

2. svinjski rilec;

3. majhen, okrogel prostor

свинарь svinjski pastir

свинопас m svinjski pastir

coda f

1. rep:
rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
abbassare la coda znižati ton
andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

2. ekst. rep:
la coda di un aereo rep letala
la coda dello sci rep smučke
la coda della cometa rep kometa
vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
coda della tavola mesto na koncu mize
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
in coda na repu

3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
la coda della lettera zaključek pisma
la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
pianoforte a coda koncertni klavir
abito a coda di rondine frak

4. vrsta:
fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

5. film
la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

6.
coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)

côte [kot] féminin

1. rebro

2. pobočje, reber, breg, klanec

3. obala, obrežje

côte à côte drug poleg drugega, vštric
à mi-côte sredi pobočja
batterie féminin de côte obalna (topniška) baterija
fracture féminin des côtes zlom reber
velours masculin à côtes rebrasti žamet
côte de bœuf remstek, na hitro opečen goveji ledveni zrezek
côte escarpée strma obala
côte de porc, de veau svinjski, telečji kotlet
s'arrêter en haut de la, dans la côte ustaviti se na vrhu klanca, na klancu, na strmini
avoir les côtes en long (figuré) lenariti, biti lenuh
il a eu deux côtes cassées dve rebri si je zlomil
être à la côte (figuré) biti suh, brez denarja, v stiski
caresser, mesurer, rompre, tricoter les côtes à quelqu'un (familier) koga (pre)mlatiti, (pre)tepsti
serrer les côtes à quelqu'un trdo pritiskati na koga
se tenir les côtes zvijati se od smeha
on lui voit les côtes, on lui compterait les côtes zelo mršav je