pale-ale [pɛlɛl] masculin svetlo angleško pivo
parduzco rjavkast, svetlo rjav
pea-green [pí:gri:n] pridevnik
svetlo zelen
pearl1 [pə:l] samostalnik
biser, biserovina; rosna kaplja, solza
farmacija kroglica (zdravila); modrikasta svetlo siva barva
tisk perl (stopnja tiskarskih črk)
to cast pearls before swine metati svinjam bisere
pink1 [piŋk] pridevnik
rožnat, svetlo rdeč
ameriško, sleng sijajen, bleščeč
pink zone cona absolutno prepovedanega parkiranja v Londonu
pistachio [pistá:šiou] samostalnik
botanika pistacija; svetlo zelena barva
plàvulja ž krava s svetlo dlako
pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)
1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.
2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.
3. occ.
a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.
re-fulgeō -ēre -fulsī (—) (re in fulgēre)
1. odsevati, odsvitati, odbleskavati, svetlo (bleščeče) (za)sijati, (za)svetiti se: Cu. idr., nubes solis inardescit radiis longeque refulget V., arma refulgentia L., stella refulsit H., Iovis tutela refulgens H. (o Jupitru kot zvezdi, ki daje ugodno znamenje, če sije ob rojstvu otroka), Canis stellarum luce refulget Ci. poet., Syrtitides … e melleo colore croco refulgentes Plin., Aeneas clara in luce refulsit V., Venus rosea cervice refulsit V.
2. pren. svetlo (bleščeče, sijajno) (za)sijati, (po)sijati, (za)bleščati se, (za)blesteti se, posvetiti se, zasvetiti se, svetiti se, odsevati: splendida a docto fama refulget avo Pr., refulsit certa spes Vell., non tibi divitiae … refulserunt Sen. ph., in quibus (sc. luminibus artis) primus refulsit Apollodorus Plin.
rosillo svetlo rdeč; svetlo bakreno rdeč(konj)
rosmarino moški spol rožmarin; svetlo rdeč
rucio sivkast; svetlo rjav; meliran (lasje)
rucio m sivec (konj); osel
splendi-ficus 3 (splendēre in facere) svetleč, kaj svetlo delajoč, bleščeč, bleskovit; od tod adv. splendificē: splendifice intermicans Fulg.
sultana [sʌltá:nə] samostalnik
sultanka; sultanova žena (mati, hči); metresa (kakega kralja, kneza)
botanika svetlo rumena rozina brez pečk
svijètlocr̀ven -èna -èno (ijek.), svétlocr̀ven -èna -èno (ek.) svetlo rdeč
svijètlomȍdar -dra -o (ijek.), svétlomȍdar -dra -o (ek.) svetlo moder
svijètlozēlen -èna -èno (ijek.), svétlozèlen -èna -èno (ek.) svetlo zelen
svijètložût -žúta -žúto (ijek.), svétložût -žúta -žúto (ek.) svetlo rumen
unearth [ʌnə́:ɵ] prehodni glagol
izkopati (iz zemlje); odkriti; izgnati žival iz luknje; ekshumirati
figurativno prinesti na svetlo, na dan