Franja

svétiti luire, donner de la lumière, être lumineux, éclairer

svetiti se reluire, briller, resplendir, rayonner
svetiti komu éclairer quelqu'un
svetiti na kaj éclairer quelque chose
mesec sveti il fait clair de lune
sonce sveti il fait du soleil, il y a du soleil
ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or

svétiti lucir; alumbrar

svetiti komu alumbrar a alg
svetiti se brillar; radiar
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce

sveti|ti se [é] (-m se) leuchten; glänzen; obleka: Glanzstellen haben
spolirati, da se sveti (etwas) auf Hochglanz bringen
ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold was glänzt

štola samostalnik
1. (oblačilo) ▸ stólaOkrog ramen si je ogrnila štolo iz nerca, ki jo je prav tako poslala agencija. ▸ A vállára egy stólát terített nercből, amelyet szintén az ügynökség küldött.
Kratko prešito jakno iz satena kombinirajte s krzneno štolo. ▸ A rövid, steppelt szaténdzsekit kombinálja prémes stólával.
Kot modni dodatek je k poročni obleki večkrat dodana štola, bodisi iz istega blaga, tila, čipke ali krzna. ▸ A menyasszonyi ruhához divatkiegészítőként gyakran társul a ruhával azonos anyagú tüll-, csipkés vagy prémstóla.

2. (liturgično oblačilo) ▸ stólaNevesta in ženin stopita pred oltar, poklekneta pred župnika, ta pa jima s štolo poveže desnici in ju skozi svoj obred združi v sveti zakon. ▸ A menyasszony és a vőlegény az oltár elé lépnek, letérdelnek a plébános elé, aki a stólával összeköti a jobbjukat, és szertartásával a házasság szentségében összeköti őket.

3. nekdaj (antično oblačilo) ▸ stóla
Rimljanke so nosile štole - dolgo vrhnje oblačilo z mnogimi gubami. ▸ A római nők stólát – hosszú, sűrűn redőzött felsőruhát viseltek.

večer¹ [é] moški spol (-a …) der Abend (poletni Sommerabend, zimski Winterabend, božični Weihnachtsabend, Christabend, nedeljski Sonntagabend, Miklavžev Nikolausabend, silvestrov Neujahrsabend, Silvesterabend, sobotni Samstagabend, Sonnabendabend, sveti Heiligabend)
večer življenja figurativno der Lebensabend
Dober večer Guten Abend!
prejšnji večer am Vorabend
vsak večer allabendlich, jeden Abend
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
ob večerih abends, an Abenden
od jutra do večera von früh bis spät, von morgens bis abends
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben

večér soir moški spol , soirée ženski spol

proti večeru vers (ali sur) le soir
vsak večer tous les soirs
danes zvečer (drevi) ce soir
jutri večer demain soir
včeraj večer hier soir
dober večer! bonsoir!
v torek večer mardi soir
družabni večer soirée, réunion mondaine
glasbeni (literarni, plesni) večer soirée musicale (littéraire, dansante)
poletni večer soir (ali soirée) d'été
prejšnji večer, večer pred čim veille ženski spol
sveti večer la veille de Noël
zimski večer soir (ali soirée) d'hiver
ne hvali dneva pred večerom il ne faut pas chanter victoire avant le combat, il ne faut pas vendre la peau de l'ours avant de l'avoir tué

večér (-a) m

1. sera:
voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
rel. božični, sveti večer la sera di Natale
kresni večer sera di mezza estate
Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
poslovilni večer serata d'addio
dobrodelni večer serata di beneficenza
gala večer, slovesni večer serata di gala

3. pren. večer življenja vecchiaia
PREGOVORI:
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

večér (pozno popoldne) tarde f , (po znočitvi) noche f , poet ocaso m

proti večeru hacia la noche, al anochecer
vsak večer todas las noches
danes zvečer (drevi) hoy por la noche
jutri večer mañana por la noche
včeraj večer anoche
družabni večer reunión f, velada f
(literarni, glasbeni) večer velada f
sveti večer (rel) Nochebuena f
zimski večer noche f (ozir. tarde f) de invierno
plesni večer velada f de baile
poletni večer tarde f de verano
večer pred (bitko) la víspera (de la batalla)
na večer pred ... en vísperas de...
dober večer! ¡buenas noches!; ¡buenas tardes!
voščiti dober večer dar las buenas tardes (ozir. las buenas noches)

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

vsè all; everything; all included; without exception

vsè, kar... all that...
vsè ali nič all or nothing, (figurativno) neck or nothing
vsè to all this
vsè zaman all in vain, all to no purpose
vsè do zadnjega to the last
vsè skupaj all together
vsè v vsem all in all
vsè več in več more and more
vsè manj in manj less and less
nad vsè above all, first of all
ona mu je vsè she is all to him
njemu vsè prav pride nothing comes amiss to him
vsè je izgubljeno all is lost
vsè mi je povedal he told me everything
vsè sem tvegal I have risked my all
vsè se mi zdi, da ti ni zanj I half suspect you don't care for him
jaz bi vsè prej kot (šel) I would rather have anything than (go)
vsè je dobro, kar se konča dobro all's well that ends well
vsè, kar se sveti, ni zlato all that glitters is not gold
storil bom vsè, kar želiš I shall do whatever you desire

vsí ➞ ves

vsí skupaj, vsi in vsak all and sundry; arhaično (vse, kar leze in gre) all the world and his wife (so bili tam were there)
Vsi sveti religija, praznik 1. nov. All Saints' Day, Allhallows

zlat|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) kemija das Gold (belo Weißgold, čisto Feingold, karatno Dukatengold, lomljeno Bruchgold, prano Waschgold, rdeče Rotgold, staro Altgold, v lističih Blattgold, za zobe Zahngold)
kovano zlato gemünztes Gold
nepravo zlato das Flittergold, Rauschgold
obdelano zlato verarbeitetes Gold
zlato v palicah das Barrengold, der Goldbarren
tehtnica za zlato die Goldwaage
izpiranje zlata die Goldwäsche
kepa zlata der Goldklumpen
pariteta na osnovi zlata die Goldparität
vrednost zlata der Goldwert
iz čistega zlata reingolden
iz pravega zlata echtgolden
iz rdečega zlata rotgolden
zlata vreden Goldes wert, goldig
biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein, Gold wert sein
dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
figurativno X ni ravno čisto zlato X ist mit Vorsicht zu genießen
ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold, was glänzt

zlató gold

lov za zlatom gold rush
kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
rudnik zlata gold mine
zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
kepica, zrno zlata gold nugget
zlata žila medicina piles pl
žila zlata vein of gold
izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
odtok zlata outflow (ali drain) of gold
zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
biti plačan v zlatu to be paid in gold
biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive

zlató or moški spol

čisto (suho) zlato or fin (natif)
karatno zlato à … carats
mačje zlato (mineralogija) mica moški spol jaune
zlato v palicah or en barre (ali en lingot)
biti zlata vreden valoir son pesant d'or
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) cela n'a pas de prix
molk je zlato le silence est d'or
ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or

zlató (-á) n

1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro

2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure

zlató oro m

čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
karatno zlato oro de ley
mačje zlato oro de gato
zlato v palicah oro en barras
zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
plačati v zlatu pagar en oro
plombirati z zlatom (zob) orificar
on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce

zrcal|o¹ srednji spol (-a …) der Spiegel (konkavno Konkavspiegel, Hohlspiegel, konveksno Konvexspiegel, Wölbspiegel, panoramsko Panoramaspiegel, parabolno Parabolspiegel, povečevalno Vergrößerungsspiegel, ravno Planspiegel)
medicina čelno zrcalo Stirnspiegel
očesno zrcalo Augenspiegel
osvetljevalno zrcalo Beleuchtungsspiegel
ušesno zrcalo Ohrenspiegel
tehnika glavno zrcalo Hauptspiegel
pomožno zrcalo Hilfsspiegel
vzvratno zrcalo Rückblickspiegel
krmno zrcalo pomorstvo Heckspiegel
bleščati se kot zrcalo spiegeln, spiegelblank sein
čist kot zrcalo spiegelblank
kazati zrcalo figurativno (jemandem) den Spiegel vorhalten
ki se sveti kot zrcalo spiegelig
medicina pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung

žárnica (-e) f elektr. lampadina; lampada elettrica, a incandescenza:
žarnica sveti, ugasne la lampadina arde, si spegne
žarnica je pregorela la lampadina è bruciata
odviti, razbiti, zamenjati žarnico svitare, rompere, sostituire la lampadina
avtomobilska, baterijska žarnica lampadina per automobili, da batteria
vznožek žarnice attacco della lampadina
stovatna žarnica lampadina da cento W, da cento candele
infrardeča, ultravijolična žarnica lampada a raggi infrarossi, ultravioletti
fluorescentna žarnica lampada, tubo fluorescente
teh. kontrolna, opozorilna žarnica lampada spia
jodova, natrijeva žarnica lampada allo iodio, al sodio