Franja

sabre [sabrə] masculin sablja; sabljanje, sabljaški šport; familier (ročna) britev

sabre-baionnette sablja ali bodalo, ki rabi tudi kot bajonet
le sabre et le goupillon (figuré) vojska in cerkev
bruit masculin de sabre rožljanje s sabljo, napadalna politika, grožnja z vojno
escrime masculin au sabre sabljanje
championnat masculin du monde de sabre svetovno prvenstvo v sabljanju
traîneurs masculin pluriel de sabre bahavi in bojeviti vojaki
faire du sabre gojiti sabljaški šport, sabljanje

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

seven [sevn]

1. pridevnik
sedem; sedem-

2. samostalnik
številka 7, sedmica; sedmerica; ura sedem; sedem let (starosti)

by seven (v skupinah) po sedem
seven and six sedem šilingov in šest penijev
at sixes and sevens figurativno v neredu, v zmedi
Seven Sisters astronomija Plejade
The Seven Years' War sedemletna vojna
Seven Seas sedem morij, svetovno morje
he has sailed the Seven Seas objadral je (ves) svet

slalom na divjih vodah stalna zveza
šport (športna disciplina) ▸ kajak-kenu szlalom, vadvízi szlalom

slóvstvo literatura f

ljudsko (svetovno) slovstvo literatura popular (universal)
zgodovina slovstva historia f de la literatura

spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

dober spomín retentive (ali tenacious) memory
po spomínu by (ali from) memory
v spomín na in memory of, in remembrance of
v spomínu sedaj živečih within living memory
spomenik njemu v spomín a monument to his memory
spomína vreden memorable
prijetni spomíni pleasant recollections pl
spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
imeti dober spomín to have a good memory
imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
obujati spomíne to recall memories
objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
vtisniti si v spomín to commit to memory
živeti od spomínov to live on one's reminiscences

svetóven world, worldwide; world's; cosmopolitan; universal

svetóvno čudo wonder of the world
svetóvna gospodarska konferenca international economic conference
svetóvna gospodarska kriza international economic crisis, world depression
svetóvno gospodarstvo world trade and industry
svetóvni jezik world language
svetóvni mir world peace
svetóvna literatura, književnost world literature
svetóvno naziranje, nazor ideology, world-outlook, outlook on life, (philosophical) conception of the world, world view, views pl, (nemško) weltanschauung
svetóvna politika world politics pl, foreign policy on a (ali the) grand scale
svetóvni prvak world champion
svetóvno prvenstvo world championship
svetóvni rekord world record
svetóvni požar universal conflagration
svetóvna razstava International Exhibition, World Fair
svetóv sloves worldwide fame, international reputation
svetóvni trg international market
svetóvna trgovina world trade, international commerce
svetóvna sila world power
(prva) svetóvna vojna the (First) World War
svetóvno znan world-famous, world-renowned
svetóvna zgodovina universal history, world history

svetóven du monde, mondial, universel, international

svetovno čudo merveille ženski spol du monde
svetovno gibanje mouvement mondial
svetovno gospodarstvo économie mondiale
svetovna gospodarska konferenca conférence économique internationale
svetovna gospodarska kriza crise économique mondiale
svetovni jezik langue universelle
svetovna literatura littérature universelle
svetovni mir paix ženski spol du monde (ali mondiale, filozofija universelle)
svetovno mnenje opinion mondiale
svetovno morje océan moški spol
svetovni nazor conception ženski spol du monde, idéologie ženski spol, idées qu'on a sur le monde
svetovna politika politique mondiale
svetovni položaj situation mondiale
svetovno potovanje tour moški spol du monde
svetovni požar conflagration universelle
svetovni prestiž, sloves réputation (ali renommée) mondiale (ali universelle), prestige international
svetovna produkcija production mondiale
svetovno prvenstvo championnat moški spol du monde
svetovna razstava exposition universelle
svetovni rekord record mondial
svetovni rekorder détenteur moški spol du record mondial
svetovna sila puissance mondiale
svetovna sindikalna zveza fédération syndicale mondiale
svetovna trgovina commerce mondial, échanges internationaux
svetovna vojna guerre mondiale
prva (druga) svetovna vojna Première (Deuxième) Guerre mondiale
Svetovna zdravstvena organizacija Organisation mondiale de la santé (O.M.S.)
svetovna zgodovina histoire universelle
svetovna zveza union internationale

svetóven (-vna -o) adj. mondiale:
svetovne zaloge nafte le scorte mondiali di petrolio
svetovni mir la pace mondiale
svetovna gospodarska kriza la crisi dell'economia mondiale
svetovno gospodarstvo l'economia mondiale
svetovna tržišča i mercati mondiali
svetovni jezik lingua mondiale
šport. svetovno prvenstvo campionato mondiale

svetóven mundial; universal; del mundo; internacional

Svetovna Banka Banco m Mundial
svetovni kongres (gibanje, gospodarstvo, organizacija, požar, mir) congreso m (movimiento m, economía f, organización f, conflagración f, paz f) mundial
svetovno mnenje opinión f del (ali al) mundo
svetovni jezik (razstava, zgodovina) idioma m (exposición f historia f) universal
svetovna književnost literatura universal (ali mundial)
svetovno morje océano m
svetovna politika (trg, prestiž) política f (mercado m, prestigio m) internacional
svetovna država imperio m
svetovna sila potencia f mundial, gran potencia f
svetovni sloves fama f (ali renombre m) mundial
svetovna gospodarska konferenca conferencia f económica internacional
svetovna gospodarska kriza crisis f económica mundial
svetovni nazor concepción f del mundo, (ideologija) ideología f; cosmovisión f
svetovna produkcija producción f mundial
svetovni položaj situación f mundial (ali internacional)
svetovno potovanje vuelta f al mundo, viaje m alrededor del mundo
svetovna trgovina comercio m mundial (ali internacional)
svetovni zemljevid mapamundi m
svetovno čudo maravilla f del mundo
svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
svetovna zdravstvena organizacija Organización f Mundial de la Salud (krajšava: OMS)
svetovna sindikalna zveza Confederación f Internacional de Sindicatos
svetovni potnik trotamundos m
svetovni, -a prvak(inja) campeón m, -ona f mundial (ali del mundo)
svetovno prvenstvo campeonato m mundial (ali del mundo)
svetovni rekord marca f (ali angl record, récord m) mundial
svetovni, -a rekorder(ka) poseedor m, -ra f de la marca (ali angl del récord, record) mundial
svetovna vojna guerra f mundial
prva svetovna vojna (1914 do 1918) la primera guerra mundial
druga svetovna vojna (1939-1945) la segunda guerra mundial
svetovna zveza unión f internacional
svetovna zveza bivših bojevnikov Federación f Mundial de Excombatientes

šahovsk|i (-a, -o) Schach- (časopis die Schachzeitung, kotiček die Schachspalte, die Schachecke, problem das Schachproblem, računalnik der Schachcomputer, trener der Schachtrainer, turnir das Schachturnier, poteza der Schachzug, figura die Schachfigur, garnitura das Schachspiel, die Schachgarnitur, literatura die Schachliteratur, miza der Schachtisch, naloga die Schachaufgabe, olimpiada die Schacholympiade, partija die Schachpartie, pravila Schachregeln množina, ura die Schachuhr, polje das Schachfeld, prvenstvo die Schachmeisterschaft, svetovno šahovsko prvenstvo die Schachweltmeisterschaft, svetovni šahovski prvak der Schachweltmeister, svetovna šahovska prvakinja die Schachweltmeisterin, mojster die Schachmeister, velemojster der Schachgroßmeister)
šahovska simultanka das Simultanspiel

terra -ae, f (iz *tersā „suha“; indoev. kor. *ters- suh; prim. lat. torrēre, ex-torris, gr. τερσαίνω sušim) zemlja

1. (kot svetovno telo) zemlja (Zemlja), zemeljska obla: terra locata in media mundi sede Ci., terra in mundo sita est Ci., umbra terrae Ci., hunc statum esse huius totius mundi atque naturae, rotundum ut caelum, terra ut media sit Ci.

2. pooseb. Terra Zêmlja kot božanstvo: terra ipsa dea est; quae enim est alia Tellus? Ci., Terra dea Naev. ap. Prisc., Plin., Terra mater Varr., L., O., Suet., Hyg.

3. kot snov = zemlja, zemljína, prst, starejše zemljevina: mihi terram inice V., eam voraginem coniectu terrae explere L., manibus sagulisque terram exhaurire C., terrae gleba L. gruda, glebae terrarum Lucr., rates terrā atque aggere integere C., ut eorum ossa terra non tangat Ci., aquam terramque petere (kot znamenje podrejenosti) L., terram edere (= gr. γῆν ἐσϑίειν) Cels. uživati neužitne stvari, terrae filius Ci. ep., Pers. sin Zemlje, zemljan = neznan človek, neznanec, terrā orti Q. domačini, prvoselci, staroselci.

4. zemlja = (zemeljska) tla, tlo: solum terrae Lucr., terrae motus Ci., Sen. ph., Cu., Plin., terrae hiatus O., Sen. ph. zemeljska (zemeljna) reža, zemeljska (zemeljna) razpoka, žrelo, in eo loco dehisse terram Varr. da je regnila zemlja, da se je odprla zemlja, da je zazijala zemeljska razpoka, dehiscat mihi terra V. odpri se mi (naj se mi odpre), požri me (naj me požre), terram obtueri Pl. ali intueri Ci., C. gledati (zreti, strmeti) v tla, accidere ad terram Pl., aliquem affligere ad terram Pl. ali aliquem ad terram dare Pl., L. pobiti na tla, vreči ob tla, aliquem pronum in terram statuere Ter., ad terram virgis abiectus Ci.; loc. terrae na tla, ob tla, v tla, v zemljo: terrae defigitur arbos V., multa corpora terrae infodiant V., sacra alia terrae celavimus L., terrae procumbere O., terrae proiectus V., aliquem terrae (= ad terram) affligere O., terrae condit Lucan. (po drugih terrā), ille terrae concidit Ap.; occ. (glede na lastnosti tal): pinguis V., praepinguis et uvida Col., sterilis et moriens Cu., argillosa aut lapidosa Varr., aut arida aut satiata Sen. ph., ea quae gignuntur e terrā Ci. zemeljski pridelki, naravni proizvodi, prirodnine, prirodki.

5. zemlja, kopno, kopnina (naspr. caelum, mare): Pl., C., V. idr., terrā caeloque aquarum penuria Cu., S., terrae marisque cursus V., ipse terrā eodem pergit L., quisquis mari, quisquis terrā venerit L., iter Brundisium terrā petere contendi, nam maritimos cursus hiems praecludebat Ci.; pogosto: terrā marique Ci., S., mari terrāque L., terrā et mari ali et mari et terrā N., terrā pelagoque Lucan., Messalam terrā dum sequiturque mari Tib., marique terrāque Pl., terrā aut mari Pl. po suhem in (ali) po vodi (mokrem), po kopnem in po morju, terrā marique aliquem quaeritare (conquirere) Pl. ali terrā marique omnia exquirere S. po vsem svetu, povsod; pren.: ex magnā iactatione terram („pristan“) videre Ci.; tudi pl. (s pomenom sg.): Ditem patrem ferunt penetrasse sub terras Ci. ali sub terras ire V. v podzemlje, sub terris sint iura deûm et tormenta nocentum Pr. v podzemlju, in terris Ci., H., Sen. ph. na zemlji (svetu), pod soncem, hanc vitam in terris agere V.

6. pokrajina, krajina, ozemlje, dežela: Pl., Amm. idr., ut illam terram umquam attingeret Ci., a terrā terra remota meā O. od moje domovine, abire in alias terras Ci.; z apoz.: terra Arabia Pl., terra Gallia C., terra Africa Auct. b. Afr., terra Italia Varr., L., Attica terra Cu. ali terra Attica Gell.; tudi: Mediae Gordiaeorum terrae Cu.; pl.: terrae ultimae konec sveta: illa vox et inploratio: „civis Romanus sum“ quae saepe multis in ultimis terris opem inter barbaros et salutem tulit Ci.; pl. terra pogosto = skupina vseh naseljenih pokrajin = zemlja, svet: orbis terrarum Ci., Varr., O. (tudi: orbis terrae Ci. ep.) zemljekrog, zemlja, (vesoljni) svet, populus princeps omnium terrarum L. ali Carthaginienses principes terrarum L. prvo ljudstvo na (vsem) svetu, terrarum velis curam V., solvent formidine terras V. ali terras coërceat omnes O. svet = (pesn.) ljudje, človeštvo; terrarum kot gen. partitivus pri adv. loci = na svetu: ubi terrarum Pl., L., Ci., Gell., Macr. idr., ubi terrarum sumus? Ci. kje na svetu pa smo?, ubicumque terrarum et gentium Ci., aliquo terrarum migrare Brutus in Ci. ep., abire quo terrarum L., quoquo hinc asportabitur terrarum Ter., nec usquam terrarum Iust.

Opomba: Star. gen. sg. terras: Naev. ap. Prisc. in terraï: Lucr.

umetnostni drsalec stalna zveza
šport (športnik) ▸ műkorcsolyázó

universalmente splošno

universalmente conocido svetovno znan

verstv|o [é] srednji spol (-a …) die Religion (svetovno Weltreligion)
zgodovina verstvev die Religionsgeschichte

Weltruf: von Weltruf svetovno znan; Weltruf genießen biti svetovno znan

zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
zapisati podatke annotare i dati
zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
med. zapisati dieto prescrivere una dieta
zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
zapisati v seznam mettere nell'elenco

4. pren. condannare:
zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
zapisati opombo contronotare
jur. zapisati vdovščino sopraddotare

B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

1. scrivere per errore

2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
zapisati se politiki darsi alla politica
z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo

zedinjen pridevnik
1. v političnem kontekstu (združen) ▸ egyesült, egyesítettMed zedinjenimi državami je bil vzpostavljen večni obrambni in napadalni pakt. ▸ Az egyesült országok között örökös védelmi és támadási paktum jött létre.

2. (enotnega mnenja) ▸ egységes
Odbor je zedinjen o morebitnem decembrskem dvigu ključnih obrestnih mer. ▸ A bizottság egységes az irányadó kamatlábak esetleges decemberi emelésében.
Nogometna družina je zedinjena - svetovno prvenstvo leta 2022 bo odigrano januarja ali februarja oziroma oktobra ali novembra. ▸ A labdarúgócsalád egységes – a 2022-es világbajnokságot januárban vagy februárban, illetve októberben vagy novemberben játsszák.
Pravna stroka pa ni zedinjena, ali rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča od nas zahteva uvedbo dosmrtnega zapora. ▸ A jogi szakma megosztott abban a kérdésben, hogy a Nemzetközi Büntetőbíróság római statútuma előírja-e számunkra az életfogytiglani börtönbüntetés kiszabását.

3. v verskem kontekstu (v verskem kontekstu) ▸ egyesültV Kristusu kot eni glavi bo zedinjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji. ▸ Krisztus által egy személyben egyesül minden, ami a mennyben és a földön van.

známka (-e) f

1. pošta francobollo:
kolki in znamke bolli e francobolli
poštna znamka francobollo (postale)
album znamk album di francobolli
zbiralec znamk filatelico, filatelista

2. trg. marchio, marca:
tovarniška, blagovna znamka marchio di fabbrica, marchio depositato
motorno kolo znamke BMW una motocicletta (di marca) BMW
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. bankovec z vodno znamko banconota filigranata
igre igralna znamka gettone
šport. izboljšati svetovno znamko migliorare un record mondiale
filat. spominska znamka francobollo commemorativo

znan (-a, -o)

1. bekannt (dobro gutbekannt, [wohlbekannt] wohl bekannt, najbolje bestbekannt, splošno allgemeinbekannt svetovno weltbekannt, v celem mestu stadtbekannt, na široko weitbekannt); (priznan, sloveč) namhaft; (popularen) populär

2. (domač) vertraut (dobro wohlvertraut); (običajen, znan mnogim ljudem) pregovor, reklo, pojem: geläufig

3. pravo bekannt, notorisch, aktenkundig (policiji polizeibekannt, polizeinotorisch, sodišču gerichtsbekannt, gerichtsnotorisch, gerichtskundig)
figurativno vsakomur znan bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund
postati znan sich einen Namen machen
proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
znano: kot je znano bekanntlich, bekanntermaßen
kolikor nam je znano unseres Wissens (u. W.)
kolikor mi je znano meines Wissens (m. W.), [soviel] so viel ich weiß, [soweit] so weit mir bekannt ist
to je splošno znano das ist allgemein bekannt, das ist Allgemeingut/Allgemeinbesitz