Franja

kaj niso mačje solze frazem
(težko izvedljiva stvar) ▸ nem gyerekjáték, nem piskóta, nem kismiska
Shujšati za težo enega človeka, to niso mačje solze. ▸ Egy túlsúlyos embernek az átlagos ember testsúlyával azonos súlyt leadni nem gyerekjáték.
Narediti tako velik zaslon LCD, ki bo še dobro in enakomerno osvetljen, pač niso mačje solze. ▸ Ilyen hatalmas, ráadásul jó és egyenletes fényerejű LCD képernyőt csinálni nem semmi.
Uvesti tak sistem niso mačje solze. To je velik zalogaj za vlado. ▸ Egy ilyen rendszert bevezetni nem kismiska. Nagy feladat a kormánynak.
Napori na turnirjih so hudi. Partija traja pet ur. Toliko časa sedeti za šahovnico niso mačje solze. ▸ A versenyzőknek hatalmas erőfeszítéseket kell tenniük a versenyeken. Egy játszma akár öt óráig is eltarthat. Ennyi ideig ülni a sakktábla mögött embert próbáló feladat.
Vsaka taka tovarna, ki bi klavnične odpadke predelala v kostno moko in v razna maziva, pa stane 20 milijonov kun, kar niso mačje solze! ▸ Az összes ilyen gyár, ahol a vágóhídi hulladékot csontlisztté és különböző kenőanyagokká dolgoznák fel, 20 millió kunába kerül, ami nem piskóta összeg!

kázati to show; to point out; to indicate; to present; to display; to exhibit

kázati pot (voditi) to lead the way
kázati slab okus to show bad taste
s prstom kázati na koga to point (one's finger) at someone
kázati znake utrujenosti to show signs of fatigue
toplomer je kazal 20° the termometer registered 20 degrees
ni kazal nobenega znaku strahu he showed no sign of fear
na dež kaže it looks like rain
kot vse kaže to all appearances
vse kaže, da... there is every indication that...
vse kaže, da bo izvoljen there is every prospect that he will be elected
letina dobro kaže the crop promises well, there are good prospects of an abundant harvest
stvar dobro kaže the business ali the affair looks promising
če bi kaj slabo kazalo (šlo narobe) if anything should go amiss
stvari slabo kažejo things have an ugly look, things seem to be taking a bad turn
ne kaže hoditi tja it is not advisable to go there
ne kaže mi drugega kot, da grem I can do nothing but go away
sedaj se kaže, da... now it turns out that...
njegov obraz je kazal razočaranje his face showed his disappointment
luna se je začela kázati th moon was beginning to appear (ali to come out)
dobro kaže za... it looks promising (ali it bodes well) for...
slabo kázati to bode ill

komplicírati complicar

komplicirati si življenje fam complicarse la vida
stvar se komplicira la cosa se va complicando

krátek short; brief; (kratko povzet) summary; (čas) of short duration

na krátko in short, shortly, briefly
v krátkem within a short time, soon, shortly, before long
pred krátkim recently, the other day, lately, newly, of late, a short time ago, a short while ago, not long ago, not long since
do pred krátkim until lately, until quite recently
krátko in jedrnato short and to the point
na krátko povedano je stvar, da... the long and the short of it is that...
na krátko mu rečejo Joe he is called Joe for short
krátek čas pastime, amusement
krátka biografija profile
krátek film (film) short, (2.000 čevljev dolg) two-reeler
krátek opis précis
krátek rok short term
krátek spomin short memory
krátek val shortwave
na krátkih valovih in the shortwave (frequency) band
krátka vsebina summary, abstract
krátek stik (elektrika) short circuit
koga na krátko držati to keep someone on a short lead
krátko se izraziti to put it briefly
biti krátek s kom to be short with someone
ona ima krátek spomin she has a short memory, she is forgetful
delati komu krátek čas to amuse someone, to entertain someone
knjiga bo v krátkem izšla the book will be out soon
oddajati na krátkih valovih iz... to transmit (ali to broadcast) on shortwaves from...
posta(ja)ti krátek to become short, to shorten
krátko povedano in short
povej na krátko! cut it short!
da na krátko povem to be brief, to cut (ali to make) a long story short, to put it in a nutshell, to sum up
krátko potegniti (figurativno) to come off badly, to draw a blank, to come off second best
krajši konec potegniti (figurativno) to get the worst of it, to be the loser

lahkó adv.

1. facilmente, con facilità; leggermente:
lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
biti lahko oblečen portare abiti leggeri
lahko razumljiv accessibile, comprensibile
lahko vodljiv manoviero

2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

3. (v vezniški rabi)
lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

4. (izraža dovoljenje, soglasje)
naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo

lúč light; (svetilka) lamp

električna lúč electric light(ing)
prometna lúč traffic light, stop-go sign
plinska lúč gaslight
pri lúči by (artificial) light
v pravi lúči in its true aspect
pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
rudarska lúč miner's lamp
lúč gori the light is on
lúč ne gori the light is out
lúč je ugasnjena the light is off
držati proti, k lúči to hold up to the light
iti komu z lúči to stand out of someone's light
on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets

majàv (-áva -o) adj. barcollante, vacillante, malfermo; traballante; pericolante:
majavi zobje denti malfermi, smossi
pog. stvar stoji na majavih nogah la faccenda sta su basi insicure

majh|en (-na, -no) manjši

1. klein; Klein- (naklada die Kleinauflage, obremenitev die Kleinlast)
majhne ribe množina, figurativno kleine Fische
narezan na majhne koščke [kleingeschnitten] klein geschnitten
z majhno glavo kleinköpfig
z majhnimi listi kleinblättrig
z majhnimi plodovi kleinfrüchtig

2. po rasti, postavi: klein, kleinwüchsig
majhna postava der Kleinwuchs

3. (nevelik) gering, (neznaten) gering, geringfügig
majhne vrednosti geringwertig
poškodba, prestopek ipd.: leicht
v majhnih požirkih schlückchenweise
z majhnimi porami engporig
z majhno naklado auflagenschwach
figurativno to ni majhna stvar das ist keine Kleinigkeit
| ➞ → droben, mali

malénkosten petty; insignificant; trifling; (pikolovski) pedantic, pettifogging, punctilious, narrowminded

malénkostna stvar a trifling matter
malénkostna vsota a paltry sum

malovréden (-dna -o) adj.

1. di poco valore; scadente; disprezzabile

2. indegno; infame:
malovredna ženska baldracca, una poco di buono
pren. malovredna stvar calia

mêja (-e) f

1. frontiera, confine, termine:
državna, občinska meja confine di Stato, comunale
meje po katastrski mapi confini catastali
meje igrišča i confini del campo
jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
prestopiti mejo varcare la frontiera

2. (področje, območje) confine; area

3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
starostna meja limiti d'età
poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

4.
živa meja siepe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
presegati vse meje superare ogni limite
biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
datumska meja fuso orario
drevesna meja limite della vegetazione arborea
meja elastičnosti limite di elasticità

mod|a [ó] ženski spol (-e …) die Mode, -mode (moška Herrenmode, damska Damenmode, pri čevljih Schuhmode, otroška Kindermode, pomladanska Frühjahrsmode, poletna Sommermode, jesenska Herbstmode, zimska Wintermode)
visoka moda die Couture
kreiranje mode die Modeschöpfung
svet mode die Modewelt
biti stvar mode Modesache sein
iz mode (nemoderen) aus der Mode
priti iz mode aus der Mode kommen
v modi modern, figurativno in
biti v modi modern sein, figurativno in sein, Trumpf sein
priti v modo in Mode kommen, aufkommen, im Kommen sein
spet prihajati v modo wieder modern werden, figurativno Renaissance feiern
ki se ravna po modi [modebewußt] modebewusst
ravnati se po modi [modebewußt] modebewusst sein, nach der Mode gehen

momentáno prislov momentarily; temporarily; at the present; for the time being; (v tem primeru, za sedaj) for the nonce

momentáno to zadostuje that's enough for the time being
momentáno je to najvažnejša stvar it is the most important matter at the present

mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks

mrzéti disgustar

stvar mi mrzi la cosa me disgusta

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

najden (-a, -o) gefunden, (že obstoječ) vorgefunden
najdena stvar der Fund, die Fundsache, der Fundgegenstand
najdena mrtva žival der Totfund
urad za najdene predmete das Fundbüro

nájden found

nájdena stvar article found
nájdeni predmeti lost property
urad za nájdene predmete lost property office, ZDA lost and found office (ali department), (na železnici) lost-luggage office, ZDA lost package office
nájdeni zaklad treasure trove (tudi figurativno)
nezakonita prisvojitev nájdene stvari misappropriation of something found
nájdeno moramo vrniti (lastniku) finders pl are not keepers

nájti (nájdem)

A) perf.

1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio

2. (z glagolskim samostalnikom)
najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
najti užitek trovare piacere
predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
ob tem ne najdem besed non trovo parole
fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
PREGOVORI:
lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
kdor išče, najde chi cerca trova
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) nájti se (nájdem se) perf. refl.

1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi

2. pog. trovarsi, incontrarsi