Franja

stȉnuti -nēm
I.
1. otrpniti, zamreti: u njemu je od straha stinuo svaki osjećaj
2. zledeneti: ošine me pogledom od kojega mi stine krv u žilama
II. stinuti se
1. strditi se: stisnulo se maslo
2. zakrkniti: tekućina se kod izvjesne hladnoće stine

sulzen, sülzen skuhati v žolco; strditi se v žolco

ščvŕstiti se ščvr̂stīm se strditi se, okrepiti se

torpōrō -āre -āvī -ātum (torpor) narediti (povzročiti), da kaj otrpne (postane trdo, okameni), otrditi, okam(e)niti: aspectus cor torporavit homini amore Turpilius ap. Non.; v pass. strditi se: humida nimis rigoribus torporata concrescunt Lact.

запекаться, запечься (za)peči se; posušiti se; strditi se

засти́гти² -гне док., strdíti se -í se dov., v 3. os.

застывать, застыть strjevati se, strditi se, zgostiti se; otrpniti; ohlajevati se, ohladiti se; oledeneti; zamreti

отвердевать, отвердеть strjevati se, strditi se, trd posta(ja)ti

свёртываться zvi(ja)ti se; strjevati se, strditi se (kri), sesiriti se (mleko); zmanjš(ev)ati se, skrajš(ev)ati se; (vulg.) pasti; iztegniti se, umreti

скипаться, скипеться strjevati se, strditi se

спекаться, спечься (pre)peči se; strjevati se, strditi se (kri); (teh.) zlepljati se, zlepiti se, sprije(ma)ti se

callum -ī, n, redkeje callus -ī, m

1. trda (debela, tolsta) koža, žulj, otiščanec, oguljenina: Lucr., Plin., Suet., mihi... calceamentum callum solorum Ci., c. apru(g)num Ca. ap. Plin., Pl., tudi samo callum Pl. debela svinjska koža; medic. trdina, trdica: interdum vetustas ulcus occupat induciturque ei callus Cels., callum iocineribus obducere Sen. ph. strditi jetra.

2. skorja: terrae, salis Plin.; tudi trda koža nekaterih rastl. in sadežev: Plin.

3. pren. otrdelost, topost, zakrknjenost, brezčutnost: labor quasi callum quoddam obducit dolori Ci., animis cogitatio callum vetustatis obduxerat Ci. je bila otopila, ingenio callum inducere Q. storiti nedovzetnega, tristitia iam videtur duxisse callum Sen. ph. da je otopela.

consistance [kɔ̃sistɑ̃s] féminin konsistenca, trdnost, čvrstost snovi; gostota; obstojnost, trajnost, trpežnost; ugled, spoštovanje

caractère masculin sans consistance neodločen, netrden značaj
nouvelle féminin sans consistance nezanesljiva, neosnovana novica
prendre consistance strditi se, zgostiti se

crasser [krase] verbe transitif u-, zamazati

se crasser zamazati se; technique strditi se

firmo -āre -āvī -ātum (firmus)

I. utrditi, (o)krepiti, pritrditi, učvrstiti: domum praesidiis Ci., locum munitionibus ali muro Amm., aditūs urbis V., turres S., urbem, aciem subsidiis, milite cornua, castra munimentis L. ali samo castra Sil., praesidium L. povečati, moenia Tib., cornua subsidiis Cu., saepibus fossas Plin., aestuaria aggeribus et pontibus T. alvum solutam Cels. zopet strditi. —

II. metaf.

1. utrditi, zavarovati: vestigia pinu V. stopinje utrjevati s … = stopati opiraje se na … , gradum Cu. ali gressūs Amm. trdno stopati, corpus adversum venena multis medicaminibus f. utrditi, zavarovati, Aur.; pren. utrditi, trdno ustanoviti, zagotoviti: f. in ceteros imperium Ci., eorum commoda oratione firmavi Ci., quae sunt in imperio, ab eis firmari putantur Ci., f. rem publ. Ci., novam civitatem ali urbem Ci., Vell., indicia populi, pecuniā belli principia Ci., concordiam et pacem Cu., firmata pax C. f. civitates obsidibus Hirt. zagotoviti si zvestobo držav s talci, plebem tribunicio auxilio L., Aegypti opes T., regalibus nuptiis regnum Iust.

2. (o)krepiti, (o)krepčati, pokrepčati, (o)jačiti:
a) telesno: corpora iuvenum labore Ci., vocem Ci., vires V., corpus cibo L., milites cibo (quiete) firmati Cu., f. equas pascuo Col. valetudinem T.; od tod: firmata aetas Ci., V. dozorelost, in (pren.) firmatā iam stirpe virtutis Ci.
b) nravno: quin animum firmas O., animum adulescentis nondum consilio et ratione firmatum pellexit Ci.

3. (o)hrabriti, (o)bodriti, osrčiti, ojunačiti: eius adventus nostros firmavit C., f. animum praesenti pignore V. ali constantibus exemplis T., labantes consilio (v svojem sklepu) patres H., firmatus animi (loc.) S. fr. ali animo T. trdno odločen v srcu, pavidum firmat dens „excute“ dicens „corde metum“ O., mutua adhortatione firmati Cu., animos firmate Val. Fl., ex terrore firmatis animis Auct. b. Afr., firmato vultu T. z umirjenim obrazom.

4. potrditi, podkrepiti, zagotoviti, izpričati, (za)trditi, dokazati, uveriti: fidem Ter., Pr., fidem suam apud aliquem Ter., regis fidem L., fidem invicem Cu. drug drugemu zvestobo obljubiti, fabulis fidem Suet., fides antiquitatis religione firmatur T., ubi id crimen argumento et oratione firmavero Ci., hoc memoriā multorum firmabo Ci., f. aliquid iureiurando ali rationibus Ci., pacem foedere, foedera (dictis), omina V., dicta Iovis, promissa numine, minas re O., numine firmo Val. Fl., aliquid argumentatione f. Q., firmabis nostro dicta Sibyllae sanguine Sil., vix quidquam firmare ausim de … T.; včasih z ACI: Lucr., Pall., Amm., seque … ea facturum, quae imperarit, obsidibus firmat Hirt., adloquendos sibi milites … firmaverunt T., Charicles … labi spiritum … Macroni firmavit T., firmare solitus est … posse aspici laniatūs et ictūs T.; tudi z NCI: firmantur sata provenire Pall.

fortis -e, adv. fortiter (stlat. foretus in narečno horctus; prim. osk. fortis = lat. fortius; menda sodi sem tudi gr. τρέφω strdim, τρέφεσθαι strditi se)

1. jak, močan, krepak, trden, strumen, čil, čvrst: arator Ci., agricola H., coloni V.; z abl.: manu fortis Ci., N., V., O., L. s krepko roko = osebno hraber, cursu fortis O., fortiter venari N. čvrst (čil) lovec biti; o telesnih delih, o telesu: humeri V., pectora O., caput Plin., fortissima corpora Q.; o živalih: equus Enn., Lucr., V., O. konj dirkač, tauri V., animalia, armenta O., fortes ad opera boves Col.; o neosebnih subj.: herbae O. močno učinkujoče, venti O., male fortes undae O. = slabeči, frumenta Plin., hunc adstringite ad columnam fortiter Pl., non fortiter haeret asello O. ne trdno, fortius curari Ci. z močnejšimi zdravili, fortius loris uti O. krepkeje jih nategniti, fortius arserunt agitati ignes O. ogenj je močneje vzplamenel, sublatis fortius manibus Petr.; occ. trden = trpežen: ulmi V., (arbusta) fortia surgunt V., arbor fortīs ramos pandens V., fortissima ligna C., fortia vincula Sen. tr.; meton. krepak = redilen, tečen: f. cibus Lact., fortiora legumina in cibo Plin.

2.
a) hraber, pogumen, srčen, drzen, smel, neustrašen, odločen, trdne volje: f. familia Pl., vir Ter., homo fortis ac strenuus Ci., L., vir fortis atque strenuus S., imperator in proeliis strenuus et fortis Q., fortes et animosos … servare cupimus Ci., Serv., Cu., fortissimi viri, victoria Ci., fortissimis militibus spes ostendatur praemiorum Ci., horum omnium fortissimi sunt Belgae C., f. Etruria, f. Mycenae V., liberta … fortissima Tyndaridarum H., fortissimus heros O., fortiter bellum gessit Ci., quid in re militari fortiter feceris Ci., fortiter resistere C., fortiter res absumere H.; o živalih: a fortibus abstinet apris O. Pogosto subst. m: fortis! (iron.) Ter. o (ti) junak! kako junaštvo! mortem fortes libenter oppetunt Ci., ille dedit leto fortes, vos pellite molles O.; iron.: eventus, fortissime, quis fuit? O.; preg.: fortes fortuna adiuvat Ter., Enn., Ci. ali elipt. fortuna fortes Ci. srčnim pomaga sreča, pogumne spremlja sreča, pogumne spremlja Bog, srčnost velja. Skladi: idem … vigiliis perferendis fortis praedicabatur Ci. veljal je za zelo pogumnega v prenašanju … , erat in dicendo fortis Ci., vir ad pericula fortis Ci. glede na … , nondum erant tam fortes ad sanguinem civilem L., vir fortis contra audaciam Ci.; z gen.: fortissimus animi bellique Vell. zelo pogumen in silno hraber; pesn. z dat.: fortis fugacibus esto O. proti. Enalaga o neosebnih subj.: animus, consilia, sententiae, iudicium, cupiditas, oratio, genus dicendi, factum Ci., eorum opera forti usus sum Ci. močno (krepko) so mi služili (me podpirali), f. pectus H., fortia pectora V., O., corda V., ausa ali arma V. vojni čini, vojna dejanja, corpora V. junaška trupla, mrtvi junaki, facta V., L., acta O., f. anima (srce), manus O., f. acta Q., verba Pr., ingenium f. Q.; subst. n. pl. = junaška dela: serae ad fortia vires V., fortem ad fortia misi O.
b) možat, vrl, značajen, ugleden: ut virum fortem decet Ter. poštenjaku, viri fortissimi Ci.

3. nasilen, silovit: forte paro facinus O., placidis miscentem fortia dictis O. (Hercules Lichan) mittit in Euboïcas tormento fortius undas O.

knollig gomoljast; (klumpig) kepast; knollig werden strjevati se, strditi se

prise [priz] féminin vzetje; zavzetje, osvojitev; ujetje, prijetje; prijem (pri plezanju, pri rakoborbi); odvzetje, plen; zamrznjenje; photographie posnetek; figuré vtis (sur na); oblast

prise d'armes (militaire) parada (z orožjem)
prise de bec (figuré, familier) pričkanje
prise en charge (de frais) prevzem (stroškov)
prise en chasse zasledovanje, hajka
prise de conscience osveščenje
prise de contact navezava stikov
prise en considération upoštevanje
prise de corps aretacija; zaporno povelje
prise de courant vtikalo, odvzem elektrike
prise d'eau zajetje vode; hidrant; vodovodna pipa
prise d'échantillon odvzem vzorca
prise de film filmanje
prise d'incendie priprava za gašenje (ognja)
prise instantanée (photographie) momentka
prise au magnésium posnetek z bliskovno lučjo
prise des mesures ukrepanje
prise de position pesebno mnenje, stališče o čem
prise de possession prisvojitev
prise en procès-verbal vpis v zapisnik
prise de sang odvzem krvi
prise de sol en parachute pristanek s padalom na zemlji
prise (de tabac) ščepec (tobaka)
prise de télévision televizijski posnetek
prise de terre (radio) ozemljitev
prise d'une ville zavzetje mesta
fiche féminin de prise (él) vtikač
avoir prise sur quelqu'un imeti koga v oblasti; napraviti vtis na koga
décréter la prise de corps izdati zaporno povelje
donner prise à dati povod za
donner prise sur soi pokazati svojo slabo stran
être aux prises biti si v laseh, tepsti se (avec quelqu'un s kom)
faire prise z(a)mrzniti, strditi se
lâcher prise izpustiti (plen); popustiti, odnehati
en venir aux prises spopasti se, skočiti si v lase
on n'a pas de prise sur lui njemu ne moreš nič, ne prideš mu blizu

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

strja|ti (-m) strditi zur Verklumpung bringen