Franja

look-out [lúkáut] samostalnik
straža, stražnik, patrulja; opazovalnica; razgled (over)
budnost, čuječnost
figurativno upanje, pričakovanje
pogovorno stvar, zadeva

a bad look-out for s.o. slabo kaže za koga
to be on the look-out for; ali to keep a good look-out for biti čuječ, biti buden
that's his own look-out to je njegova stvar

morning watch [mɔ́:niŋwɔč] samostalnik
navtika jutranja straža (od 4. do 8. ure zjutraj)

Nachhut, die, (-, -en) Heerwesen, Militär zaščitnica, zadnja straža

Nachtwache, die, nočna služba; nočna straža; Religion nočno bedenje, Sveto bedenje

night-watch [náitwɔč] samostalnik
nočna straža, nočni stražar

figurativno in the night-watch v nespečih nočeh

nòbet m (t. nobet, ar.)
1. straža
2. izmena, turnus, vrsta, red

òbjāvnica ž
1. prednja straža koč del mrtve straže, opozorilnica
2. opazovalnica za stražarje prednje straže
3. pismeno sporočilo

outlook [áutluk] samostalnik
razgled; pogled (na življenje)
figurativno, politika upanje na kaj, cilj; opazovalnica, straža

figurativno to be on the outlook for iskati kaj

patrol¹ [pətróul] samostalnik
patrulja, obhodna straža, obhodnica

patrouille [patruj] féminin, militaire obhodna straža, patrulja; patruljiranje

patrouille de police motorisée policijska, motorizirana patrulja
aller en patrouille iti na patruljiranje

patrulla ženski spol vojska patrulja, obhodna straža, obhodnica

páză -e f straža

piantone m

1. agr. sadika

2. straža (v vojski, pri policiji):
star di piantone stražiti, biti na straži; nadzirati

3. avto krmilna gred

picchetto¹ m

1. količ, količek

2. voj. dežurna straža:
picchetto d'onore častni oddelek
ufficiale di picchetto dežurni častnik
essere di picchetto dežurati

3. piket, oddelek stavkajočih (na straži)

picket¹ [píkit] samostalnik
kol, lesena ograja
vojska predstraža
množina stavkovna straža

piquete moški spol luknjica; vojska straža, četica

poste² [pɔst] masculin položaj, mesto, funkcija, služba; militaire stražarsko mesto, stražar, straža; minéralogie, mines posada, izmena; telefonski aparat, telefon; radijski aparat, sprejemnik, radio; commerce (računska) postavka

poste sur accu baterijski sprejemnik
poste actif aktivna postavka
poste d'aiguillage kabina za upravljanje kretnic
poste avancé (militaire) prednja straža
poste brouilleur, gênant motilni oddajnik
poste créditeur (dobro)imetje, dobropis
poste débiteur dolgovna, debetna postavka
poste émetteur, d'émission radijski oddajnik
poste d'essence bencinska postaja
poste d'honneur častna funkcija
poste d'incendie, d'eau protipožarna, vodna instalacija (proti požarom)
poste de jour, de nuit (minéralogie, mines) dnevna, nočna posada (izmena)
poste à lampes (radio) cevni aparat
poste d'observation (militaire) opazovališče
poste à ondes courtes, moyennes radio na kratke, srednje valove
poste (de police) policijska postaja
poste public javna telefonska govorilna kabina
poste de T. S. R radijska (oddajna) postaja
poste récepteur radijski sprejemnik
poste de secours reševalna postaja
poste de télévision televizijski aparat
poste de transformation (él) transformator
poste à transistors transistorski sprejemnik
poste de travail delovno mesto
poste-voiture radio v avtu
abandonner son poste dezertirati
être à son poste biti na (svojem) mestu
occuper un poste élevé zavzeti visok položaj
relever un poste (militaire) menjati stražo

Posten, der, (-s, -) položaj, služba, mesto; Heerwesen, Militär straža, stražar; im Handel: postavka; (auf) Posten stehen stati na straži; Posten schieben stati na straži, stražiti; auf seinem Posten bleiben/aushalten ostati/vzdržati na svojem mestu; auf dem Posten sein biti na oprezu; wieder auf dem Posten sein biti spet pri močeh; sich nicht ganz auf dem Posten fühlen slabo se počutiti; auf verlorenem Posten stehen biti na izgubljeni poziciji

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

praecursātor -ōris, m (*praecursāre) predtekač, v pl. = prednja četa, prednja straža, predstraža, predvoj: Caesar revocatis procursatoribus iam ante egressis indictaque solitis vocibus quiete cuneatim circumsistentes alloquitur Amm.