Franja

Zadetki iskanja

  • Charisius -iī m Harizij,

    1. gr. govornik, posnemovalec govornika Lizije: Ci., Q.

    2. Aurelius Arcadius Char. Avrelij Arkadij Harizij, sloveči rimski pravnik v času Konstantina Vel..

    3. Flavius Sosipater Char. Flavij Sozipater Harizij, rim. slovničar iz 4. st. po Kr., po rodu iz Kampanije.
  • Charōndās -ae, m (Χαρώνδας) Haronda iz Katane, ki je dal sredi 7. st. pr. Kr. zakone svojemu rodnemu mestu in drugim halkidskim naselbinam v spodnji Italiji in na Siciliji: Ci., Val. Max., Sen. ph.
  • Cicerēius 3 (cicer) Kikerej(ev), ime rim. rodu. Poseb. C. Cicereius Gaj Kikerej, pisar Scipiona st. Afričana, kasneje (l. 173) pretor; premagal je Korze, upravljal provinco Sardinijo, ko se je vrnil v Rim, je triumfiral brez senatovega dovoljenja: L., Val. Max.
  • Cimbrī -ōrum, m (Κίμβροι) Kimbri (Cimbri), germ. ljudstvo, ki je po mitu v 2. st. zaradi dviga Severnega morja odrinilo iz svojih bivališč proti jugu; l. 113 so premagali konz. Gneja Papirija Karbona pri Noreji, l. 103 pa jih je Marij porazil pri Vercelah: Ci., C., T. idr.Redek sg. Cimber -brī, m Kimber Cimber): Val. Max., Q., kolekt.: Cl. Kot adj.= kimbrski (cimbrski): Cimbro triumpho O. nad Kimbri. Kot priimek: L. Tillius Cimber Lucij Tilij Kimber (Cimber), eden izmed Cezarjevih morilcev: Ci. — Od tod adj. Cimbricus 3, adv. -ē kimbrski (cimbrski): Vell., Fl., scutum Ci. (kot izvesek neke prodajalnice na forumu), bellum Plin., Front., Cimbrice loqui Ps.-Q.
  • Claudiānus -ī, m Klavdijan, rim. nom. propr. Poseb.

    1. Claudius Claud. Klavdij Klavdijan iz egipt. Aleksandrije, lat. pesnik ob koncu 4. in začetku 5. st. po Kr.: Aug., Sid.

    2. Claud. Ecdidius Mamertus Klavdijan Ekdidij Mamert, lat. cerkveni pisatelj in pesnik sredi 5. st. po Kr.: Sid.
  • Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

    1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

    2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

    3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

    4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

    5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

    6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

    7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
    a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
    b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
    c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

    8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

    9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

    10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

    11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
    a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
    b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.
  • convena -ae, m f (convenīre) sestajajoč(a) se, shajajoč(a) se, stekajoč(a) se: qui amantīs unā inter se facerem convenas Pl. da se sestajata zaljubljenca, c. undique multitudo Amm.; večinoma kot subst. pl. convenae -ārum, m prišleki, zbranci, pribežniki, begunci, z vseh strani privrelo ljudstvo: pastores et convenas congregare Ci., Romani convenae olim sine patria, parentibus S. fr., maiores nostri, convenae pastoresque L., illa pastorum convenarumque plebs, transfuga ex suis populis L. — Kot nom. propr. Convenae -ārum, m Konven(c)i, „Zbranci“, ljudstvo v Akvitaniji ob vznožju Pirenejev in obeh bregovih reke Garumne. Sprva je prebivalo v gozdovih in razgrajalo po okolici; na Pompejevo povelje pa se je moralo združiti v občino, mesto (zdaj St. Bertrand-de-Cominges): Plin., Hier.
  • Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).
  • dance1 [da:ns ameriško dæns] samostalnik
    ples, plesanje

    to lead s.o. a (nice) dance pošiljati koga od Poncija do Pilata, zagosti jo komu
    no longer pipe no longer dance brez denarja ni muzike
    St. Vitus dance medicina ples sv. Vida
  • Darēs -ētis, acc. Darēta in Darēn, m (Δάρης) Daret,

    1. Enejev tovariš: V.

    2. Dares Phrygius Daret Frigijec, v grščini je pisal „o trojanski vojni“; spis je bil polatinjen v 6. ali 7. st. po Kr.: Isid.
  • Dieuchēs -ae, m Dievh, grški zdravnik pred začetkom 4. st. pr. Kr.: Plin.
  • Dīvodūrum -ī, n Divodur, glav. mesto Mediomatrikov (Mediomatricī) v belgijski Galiji, pozneje Mediomatricī (Amm.), po 5. st. Met(t)is, zdaj Metz: T.
  • Dōnātus -ī, m Donat

    1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

    2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

    3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.
  • dvór (vladarjev) court

    na dvóru at court
    angleški dvór the Court of St. James's
    na dvóru je bil včeraj sprejem the queen (oziroma the king) held court yesterday
    življenje na dvóru court life
    knežji dvór court
    sodni dvór court of law, court of justice, law courts pl, tribunal
    Vrhovni sodni dvór (za Anglijo in Valezijo) Supreme Court
  • Elíja Elijah

    Elíjev ogenj St. Elmo's fire; lights pl; corposant
  • Epictētus -ī, m (Ἐπίκτητος) Epiktet, znameniti stoik iz frigijskega Hierapola ob koncu 1. st. po Kr.: Gell.
  • époque [epɔk] féminin doba, razdobje, epoha; stoletje; čas, etapa

    à l'époque de v dobi, v času
    à la même époque v istem času (leta)
    à toutes les époque s v vseh časih
    la belle époque čas okrog 1900, prva leta 20, st.
    meuble masculin d'époque stilno (originalno) pohištvo
    époque carbonifère doba paleozoika, karbon
    époque critique de la femme mena, klimakterij pri ženski
    époque glaciaire ledena doba
    les époques d'une femme čas menstruacije pri ženski
    faire époque biti epohalnega pomena, pustiti trajen spomin, biti vreden spomina, zbuditi pozornost
    être de son époque iti s svojim časom, biti sodoben
    vivre avec son époque živeti s svojim časom
  • Eutropius -iī, m Flavius Eutropius Flavij Evtropij, rimski zgodovinopisec sredi 4. st. po Kr., bojni tovariš cesarja Julijana.
  • evil2 [í:vl] samostalnik
    zlo, nesreča; škoda; bolezen; greh

    king's evil škrofuloza
    social evil prostitucija
    St. John's evil božjast
  • Ferrāria -ae, f Ferárija, nos, rt(ič) v Hispaniji (zdaj Cabo [Cap.] St. Martin): Mel.