Franja

ensambladura ženski spol, -blaje, ensamble moški spol spoj, stik, zveza, spah

entaille [ɑ̃taj] féminin zareza, urez; vrezna rana; otor, stik, spah

eslabón moški spol člen (verige); drzalo; kresilo; zveza, stik

frēnum (ne fraenum) -ī, n, pl. v prozi večinoma frēnī -ōrum, m, pa tudi frēna -ōrum, n (najbrž iz *frend-nom, frend-snom: frendere)

1. brzda, uzda, vajet, povodec: Tib., Lucan., Ap. idr., equus, equa, quae frenos recipere solet Ci., moderarier hunc (equum) frenis Lucr., addere (natakniti) frena equis V., sonipes frena spumantia mandit V. uzdo, žvalo, stabulo frenos audire sonantīs O. žvalo, equi temperat ora frenis H., equus frenum recepit H. se je dal obrzdati, si quis asellum in campo doceat parentem currere frenis H., frena picta, sonantia O., frena dare ali remittere O. popustiti, spustiti, frena retinere, manu ducere O. ali frenos inhibere L. nategniti, sensit frena in effusā laxa iacere iubā O. povodec, vajet; sinekdoha: freni aurei Cu., Sen. ph.; zelo pogosto pren.: Varr., Pr., Lact., Hier. idr., illi exsultanti tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae inicere H., frenum recipere Ci. ali accipere V., L. vdati se, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., frenos dare naturae L. (o)brzdati nrav, frena imperii O., voluptates sub freno tenere Sen. ph., frenos furentibus ira laxat Lucan., pone irae frena Iuv. brzdaj svojo jezo, frena momordit ille solutus amor Stat. je strpel, se je ni branil; toda preg.: frena mordere Brutus ap. Ci. ep. uzdo gristi = upirati se, protiviti se.

2. meton. pesn. frena = konji: eques frenis … fuit aptus Pr., portarum moras frenis assultat Stat.

3. metaf.
a) stik, sklep (pri zgradbi): frena tecti Stat.
b) kot medic. t. t. vez, s katero je notranja stran prednje kožice pripeta na glavič: Cels.

Fuge¹, die, (-, -n) stik, fuga; ([Riß] Riss) reža, špranja; Technik spoj; aus den Fugen geraten/gehen iti iz lima; aus den Fugen geraten sein biti zmešan, nor; in allen Fugen krachen razpadati

fúgna ž, fúga ž (n. Fuge) pog. fuga, spoj, stik, reža, spah

Fühlung, die, stik, kontakt; die Fühlung nicht verlieren ostati v stiku

huelgo moški spol (jutranji) zrak, veter; stik, spah, sklep, presledek, vrzel

tomar huelgo sapo zajeti, počivati

intercourse [íntəkɔ:s] samostalnik
stik, druženje, občevanje, spolno občevanje (between med, with s, z)
ekonomija poslovna zveza, poslovni pormet

intextus, abl. -ū, m (intexere) stik(anje), sklapljanje, sklop: Plin.

joint² [džɔ́int] samostalnik
stik, stikališče, vez, člen; utor; zgib, sklep (tudi anatomija)
tirni stik
britanska angleščina kos mesa (mesarski), stegno
botanika kolence
geologija razpoka v steni
ameriško, sleng beznica

out of joint izpahnjen; figurativno v neredu, v slabem stanju
to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
universal joint kardanski sklep

junction [džʌ́ŋkšən] samostalnik
stik, spoj; železniško križišče, cestno križišče; zveza, vezišče, stekališče
matematika dotikališče

juncture [džʌ́ŋkčə] samostalnik
spoj, stik, sklep, šiv; kritičen čas, kriza; konjunktura

decisive juncture odločilni trenutek
at this juncture v tem kritičnem času

kòntakt m (lat. contactus) kontakt, stik: dobar, slab kontakt; električni kontakt; uspostaviti, prekinuti kontakt

Kontakt, der, (-/e/s, -e) stik; (Berührung) dotik; Kontakt aufnehmen mit stopiti v stik; in Kontakt stehen mit biti v stiku z, Technik prilegati se (čemu); Kontakte herstellen vzpostavljati kontakte/stike

ligazón ženski spol zveza, spoj, sklop, stik

lōrāmentum -ī, n (lōrum)

1. jermen, v pl. = jermenje: Iust.

2. vez, povezava, stik, sklad: Vulg.

meeting [mí:tiŋ] samostalnik
sestanek, snidenje, srečanje, zbor, shod, seja
šport miting, športna prireditev; stik (dveh linij itd.)

meeting of (the) minds figurativno popolno soglasje, pravno konsenz
to call a meeting sklicati sestanek

muesca ženski spol zareza; stik, zapah; luknja za čep; otor

muesca de mira merilna zareza (na puški)
fresa para muescas rezkač za otore
hacer muesca žlebiti, zarezati

nexus² -ūs, m (nectere)

I. (za)vozlanje, zavozljaj, zaplet, splet, preplet(anje), zamot(anje), objem(anje), ovijanje, zavoj, ovoj, vezanje, zavezovanje, povezovanje, stik: atomorum Ci. splet, stik, contulerant arto luctantia nexu pectora pectoribus O., serpens baculum qui nexibus ambit O. v zavojih, ovijajoča se, n. nodi Plin. vozel, zavozlaj, salix solido ligat nexu Plin., neque firmis nexibus ligneam compagem superstruxit T., bracchiorum nexibus elidere Suet., cuius (sc. gordijskega vozla) nexum si quis solvisset Iust. —

II. metaf.

1. zaplet, zveza, povezava, splet: exsoluti plerique legis nexus T. z zakonom nastali zapleti, n. naturalium causarum T. vzročna zveza, vzročnost, n. causarum latentium Cu. neznana vzročna zveza (vzročnost).

2. occ. kot jur. t. t. (= nexum -ī, n)
a) dolgovna obveza, plačilna zavezanost: qui se nexu obligavit Ci.
b) meton. dolžniška obveza(nost), tj. na slovesen način ustanovljeno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom, suženjstvo (podložništvo) zaradi dolgov (gl. nexum -ī, n pod nectō): nec civili nexu, sed communi lege naturae Ci., nam etsi unciario faenore facto levata usura erat, sorte ipsa obruebantur inopes nexumque inibant L. čeprav so se obresti znižale, so na reveže vendarle pritiskale razmere in so postajali sužnji (podložniki) zaradi dolgov, nexu vincti L. sužnji (podložniki) zaradi dolgov; od tod pren.: cuius (sc. Attici) proprium te esse scribis mancipio et nexu Ci. ep.
c) sploh obveza: Icti., partem hereditatis a nexu pinguoris liberum consequi Dig.