Franja

convena -ae, m f (convenīre) sestajajoč(a) se, shajajoč(a) se, stekajoč(a) se: qui amantīs unā inter se facerem convenas Pl. da se sestajata zaljubljenca, c. undique multitudo Amm.; večinoma kot subst. pl. convenae -ārum, m prišleki, zbranci, pribežniki, begunci, z vseh strani privrelo ljudstvo: pastores et convenas congregare Ci., Romani convenae olim sine patria, parentibus S. fr., maiores nostri, convenae pastoresque L., illa pastorum convenarumque plebs, transfuga ex suis populis L. — Kot nom. propr. Convenae -ārum, m Konven(c)i, „Zbranci“, ljudstvo v Akvitaniji ob vznožju Pirenejev in obeh bregovih reke Garumne. Sprva je prebivalo v gozdovih in razgrajalo po okolici; na Pompejevo povelje pa se je moralo združiti v občino, mesto (zdaj St. Bertrand-de-Cominges): Plin., Hier.

Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).

dance¹ [da:ns ameriško dæns] samostalnik
ples, plesanje

to lead s.o. a (nice) dance pošiljati koga od Poncija do Pilata, zagosti jo komu
no longer pipe no longer dance brez denarja ni muzike
St. Vitus dance medicina ples sv. Vida

Darēs -ētis, acc. Darēta in Darēn, m (Δάρης) Daret,

1. Enejev tovariš: V.

2. Dares Phrygius Daret Frigijec, v grščini je pisal „o trojanski vojni“; spis je bil polatinjen v 6. ali 7. st. po Kr.: Isid.

Dieuchēs -ae, m Dievh, grški zdravnik pred začetkom 4. st. pr. Kr.: Plin.

Dīvodūrum -ī, n Divodur, glav. mesto Mediomatrikov (Mediomatricī) v belgijski Galiji, pozneje Mediomatricī (Amm.), po 5. st. Met(t)is, zdaj Metz: T.

Dōnātus -ī, m Donat

1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.

dvór (vladarjev) court

na dvóru at court
angleški dvór the Court of St. James's
na dvóru je bil včeraj sprejem the queen (oziroma the king) held court yesterday
življenje na dvóru court life
knežji dvór court
sodni dvór court of law, court of justice, law courts pl, tribunal
Vrhovni sodni dvór (za Anglijo in Valezijo) Supreme Court

Elíja Elijah

Elíjev ogenj St. Elmo's fire; lights pl; corposant

Epictētus -ī, m (Ἐπίκτητος) Epiktet, znameniti stoik iz frigijskega Hierapola ob koncu 1. st. po Kr.: Gell.

époque [epɔk] féminin doba, razdobje, epoha; stoletje; čas, etapa

à l'époque de v dobi, v času
à la même époque v istem času (leta)
à toutes les époque s v vseh časih
la belle époque čas okrog 1900, prva leta 20, st.
meuble masculin d'époque stilno (originalno) pohištvo
époque carbonifère doba paleozoika, karbon
époque critique de la femme mena, klimakterij pri ženski
époque glaciaire ledena doba
les époques d'une femme čas menstruacije pri ženski
faire époque biti epohalnega pomena, pustiti trajen spomin, biti vreden spomina, zbuditi pozornost
être de son époque iti s svojim časom, biti sodoben
vivre avec son époque živeti s svojim časom

Eutropius -iī, m Flavius Eutropius Flavij Evtropij, rimski zgodovinopisec sredi 4. st. po Kr., bojni tovariš cesarja Julijana.

evil² [í:vl] samostalnik
zlo, nesreča; škoda; bolezen; greh

king's evil škrofuloza
social evil prostitucija
St. John's evil božjast

Ferrāria -ae, f Ferárija, nos, rt(ič) v Hispaniji (zdaj Cabo [Cap.] St. Martin): Mel.

fire¹ [fáiə] samostalnik
ogenj, plamen, požar; streljanje
figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi

to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
medicina St. Anthony's fire šen
between two fires med dvema ognjema
a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
to catch (ali take) fire vneti se
fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
fire department požarni oddelek
to go through fire and water mnogo pretrpeti
to lay a fire pripraviti za zakurjenje
to open fire začeti obstreljevati
out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
to be on fire goreti
there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
to strike fire izkresati ogenj
withering fire uničevalen ogenj
running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike

Frančíšek Francis

sv. Frančíšek religija St. Francis

goutte [gut] féminin kaplja; sraga; (majhen) požirek; populaire požirek; šilce žganja; médecine protin, udnica, skrnina

goutte à goutte po kapljicah, polagoma
goutte sciatique išijas
une goutte de nekoliko, malce
goutte d'eau, de pluie, de sueur, de sang kaplja vode, dežja, znoja, krvi
une goutte d'eau dans la mer (figuré) kaplja vode v morju, nepomembna količina, ki ne more vplivati na rezultat
c'est la goutte d'eau qui fait déborder le vase (figuré) (le ena) kaplja vode (ki je preveč) povzroči poplavo
à grosses gouttes v debelih kapljah
jusqû'à la dernière goutte de sang (figuré) do zadnje kaplje krvi
il a la goutte au nez kaplja mu od nosa
boire la goutte (familier) izpiti šilce žganja
boire une goutte (populaire) piti vodo, figuré (morati) plačati
n'entendre goutte niti besede ne razumeti
n'y entendre, n'y voir goutte (figuré) nič ne razumeti, pojmiti
prendre ses gouttes (médecine) vzeti kapljice (zdravila)
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
suer à grosses gouttes kópati se v znoju
tomber à, en, par gouttes kapljati
il tombe des goutte-s kaplja
ne voir goutte prav nič ne videti
on n'y voit goutte ici prav nič se ne vidi tu
ne pas avoir une goutte de sang dans les veines biti brez energije, biti mevža(st)

jêklo steel

jêklu podoben steel-like, steel(y)
trd kot jêklo as hard as steel
besemersko jêklo Bessemer steel
cementirano jêklo cement st.
kaljeno jêklo hardened st.
kromirano jêklo chrome st.
lito jêklo cast st.
Martinovo jêklo Martin steel, open-hearth steel
plemenito jêklo high-quality steel, special alloy steel
legirano jêklo alloy st.
mehko jêklo low (ali mild, soft) steel
nerjavno jêklo stainless (ali rustless) steel
rapidno jêklo high-speed steel
trdo high (ali hard) steel
volframovo jêklo tungsten steel
kaliti jêklo to temper steel
mehko jêklo mild steel

kaleyard [kéilja:d] samostalnik
zelenjavni vrt

kaleyard school škotska literarna smer v 19. st.

komúna (-e) f

1. (občina) adm. comune

2. hist. comune:
italijanske komune v 13. st. i comuni italiani del Duecento

3. hist.
pariška komuna la Comune di Parigi