éprouver [epruve] verbe transitif preizkusiti; poskusiti, preskušati; figuré prizadeti; pretrpeti, skusiti, (ob)čutiti; doživeti, biti izpostavljen (quelque chose čemu)
la perte de son père l'a bien éprouvé očetova smrt ga je zelo priza-dela
éprouver de l'affection, de l'amour pour quelqu'un občutiti nagnjenje, ljubezen do koga
éprouver de la honte, un regret, un besoin, un désir občutiti sram(oto), obžalovanje, potrebo, željo
éprouver une déception doživeti razočaranje
éprouver des difficultés de paiement zabresti v plačilne težave
éprouver de l'étonnement biti začuden, začuditi se
éprouver les joies de quelqu'un skupaj s kom se veseliti
éprouver des malheurs doživeti, imeti nesrečo
éprouver des pertes pretrpeti, imeti izgube
il a éprouvé, à ses dépens, qu'on ne pouvait se fier à eux skusil je na lastni koži, da jim ni mogoče zaupati
Zadetki iskanja
- faciēs -ēī (facere)
1. podoba, postava, stas, oblika: Pl., Lucr., Cu. idr., cum … Homeri faciem cogito Ci., ignoti, faciem eius (sc. Agesilai) cum intuerentur, contemnebant N., praeclara, decora facies S., variae comitum facies V., faciem (gr. acc.) mutatus … Cupido V., se in omnes facies vertere V., in faciem alicuius (con)verti V., in veram faciem redire O., facies humana O., induitur (Iuppiter) faciem tauri O.; pren.: nec pingues unam in faciem nascuntur olivae V., acie (poma Tiburtina) praestant H., unda curvata in montis faciem O. kakor gora visok.
2. zunanjost, zunanjščina, pogled, videz, lice = podoba: Pl., Ter., locorum O., T., aquarum O., mentis et oris O., ripae Cu., loci T., decora facies T. pogled, multarum urbium faciem praestare Plin. iun.; legatus senatūs faciem secum attulerat Ci. = je senat zastopal, facies totius negotii (boja) varia, incerta, foeda atque miserabilis S.; occ.
a) način, vrsta, kakovost: laborum nova facies V., quae scelerum facies? V., in heredae faciem frondescere O., non una pugnae facies T. način bojevanja ni bil enakomeren.
b) videz = navidezna, prazna podoba, navidezen obraz: facie ingenii blandiri Q., publici consilii facie T. pod obrazom (podobo), convenit illis et facie maioris vivere census Iust.
3. lice = obraz, obličje: torva V., O., terribilis Cu., depravata (skremžen[o]) Sen. ph., cicatricosa Q., rubida Suet., contracta (skrčen[o]) Plin. iun., agnoscunt faciem invisam V., facies non omnibus una, nec diversa tamen O., occupat os faciemque O., nomen epops volucri; facies (glava) armata videtur O., faciem quaerere Pr. vaditi se v obrazni mimiki; pren.: tu virtutem ne de facie quidem nosti Ci.; preg.: aciem perfricare Plin., Q. = sram izgubiti.
4. occ. lep obraz, lepo lice: iuvenis insignis facie O., cum faciem dempto nudaverat aere, … vix virgo Nisēia compos mentis erat O.
5. sijajna lepota, milina: tibi Tyndaridis facies invisa Lacaenae V., cura dabit faciem O., digna deā facies O., hic … procubuit faciem loci … secutus O.
Opomba: Star. gen. sg.: faciē Pl., faciēs in faciī Quadr. ap. Gell.; dat. sg.: faciē ali faciī Luc. ap. Gell.; gen. pl.: faciērum Ca. ap. Prisc., Vulg.; dat. pl.: faciēbus Hier. - fie [fai] medmet
fej!
fie on (ali upon) you! sram te (vas) bodi! - for1 [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na
for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro - *honnir [ɔnir] verbe transitif (o)sramotiti, zasramovati
être honni de quelqu'un biti osovražen, preziran
honni soit qui mal y pense sram ga bodi, ki pri tem kaj slabega misli - *honteux, euse [ɔ̃tö, z] adjectif sramoten; osramočen, sramujoč se, sramežljiv
je suis honteux (de ma conduite) sram me je (mojega vedenja)
fuite féminin honteuse sramoten beg
maladies féminin pluriel honteuses spolne bolezni
un pauvre honteux revež, ki sramežljivo skriva svoje uboštvo - káj
A) adv.
1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
kaj že greste? ve ne andate già?
2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito
3. (izraža grajo) ma:
kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente
4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!
B) adv.
1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti
2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?
3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
(v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto
4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì - káj2 adv.
1. (vprašanje po vzroku) perché:
kaj me tako začudeno gledaš perché mi guardi così meravigliato, cos'hai da guardarmi così meravigliato
2. (vprašuje po namenu) per che cosa, a che cosa:
kaj ti bo knjiga, če ne bereš a che ti serve il libro se non lo leggi
3. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) perché:
kaj siliš v nesrečo perché ti cacci nei guai
(s 'še', 'šele' izraža močno zanikanje) nient'affatto, macché:
misliš, da ga je bilo sram? kaj še pensi che si vergognasse? macché
4. (sprašuje po razlogu, zaradi katerega nastopi dejanje) come (mai):
kaj da gostov še ni come mai gli ospiti non sono ancora arrivati
5. pog. (koliko) cosa; quanto:
kaj stane avto quanto costa l'auto
6. (v medmetni rabi izraža:)
a) (začudenje, nejevoljo) ma come:
kaj, ti si še zmeraj tu? ma come, sei ancora qui?
b) (grožnjo) insomma:
kaj še ne bo miru?! insomma, volete star zitti!
c) (ravnodušnost) tanto:
pa kaj, saj nič ne pomaga tanto non serve niente - lè1 adv.
1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge
2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice
3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi
4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi
5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?
6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
le nič ne jokaj! su, non frignare!
(eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
le brez skrbi! niente paura!
le korajžno! su, coraggio!
7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
da ste le zdravi purché siate sani
če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
da te le ni sram dovresti vergognartene!
8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
zvit kot le kaj furbo di tre cotte
prijazen kot le kaj gentilissimo - nè
A) adv.
I.
1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore
4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
II. elipt.
1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
III.
1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
IV. (v vezniški rabi)
1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...
V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire - out4 [áut] medmet
poberi se!, izgini!
arhaično out upon you! sram te bodi! - poka|zati2 (-žem) kazati (priti na dan z) zeigen, vorzeigen, aufweisen; pogum ipd.: entwickeln, an den Tag legen, beweisen (da se ne boji smrti Todesmut beweisen); (izdajati) verraten, sich anmerken lassen (jezo sich den Zorn anmerken lassen); živalstvo, zoologija polž roge: hervorstrecken
pokazati barvo pri kartanju: Farbe bedienen, figurativno Farbe zeigen, Flagge zeigen, (opredeliti se) sich bekennen zu
pokazati jezik die Zunge herausstrecken/zeigen
pokazati karte figurativno mit der Farbe an den Tag kommen, sich in die Karten sehen lassen
ne pokazati kart sich nicht in die Karten sehen lassen (tudi figurativno)
pokazati kremplje die Krallen zeigen
pokazati osle komu (jemandem) einen Vogel zeigen, (jemandem) eine lange Nase machen
pokazati roge komu (jemandem) die Hörner bieten
pokazati zobe komu (jemandem) die Zähne zeigen
imeti kaj pokazati sich sehen lassen können
že pokazati komu schon zeigen, (jemandem etwas) husten, (jemandem) heimleuchten, (jemandem) zeigen, was eine Harke ist, es (jemandem) geben
ki te ga ni sram pokazati zum Vorzeigen - postájati1 (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.
1. divenire, diventare, farsi:
postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
postati grd diventare brutto, imbruttire
postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso
2.
postati odveč essere di troppo, superfluo
postajati všeč cominciare a piacere
3. (s smiselnim osebkom)
postati (komu)
dolgčas annoiarsi
postati (komu)
slabo sentirsi male
postati (koga)
sram, strah vergognarsi, prendere paura
postati (komu) žal dispiacere
4. impers.
postajati, postati hladno far freddo
postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postati oče diventare padre
postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
postajati bolj prebrisan smaliziarsi
bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
med. postajati kroničen cronicizzarsi
postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
postajati predrzen insolentire
agr. postajati snetljiv volpare
postajati trmast incaponirsi
postajati žaltav irrancidire - pudibilis -e (pudēre) = pudendus ki se ga je (česar se je) treba sramovati, sramoten, ostuden, grd, ogaben: membra Lamp. sram = spolovila.
- pudīcitia -ae, f (pudīcus) sramežljivo, spodobno vedenje, (spolna) sramežljivost, spodobnost, moralnost, nravnost, blagonravje, blagonravnost, čednost, krepostnost, occ. čistost (naspr. libido): Pl., O., T., Suet. idr., pudor (sram) in animo est, pudicitia (sramežljivo vedenje, sramežljivost) in corpore Non., pudorem, pudicitiam, divina atque humana promiscua nihil pensi habere S., pudicitiam in propatulo habere S. vdajati se moškim, prodajati (prostituirati) se, vlačuga(ri)ti se, pudorem pudicitiamque defendere Ci., matrona spectatae pudicitiae L., nullius pudicitia munita est contra tuam cupiditatem Ci., pudicitiam eripere militi Ci., lis est cum formā magna pudicitiae O.; metaf. o golobih: pudicitia illis prima Plin. Pooseb. Pudīcitia -ae, f Pudicícija (Pudikítija), boginja sramežljivosti: Pudicitia patricia, plebeia L., P. F.
- rodar [-ue-] kotaliti (se), (pre)valiti (se), vrteti se; drdrati na kolesih; močno teči (solze); poteči, miniti; zgoditi se; kolebati, bloditi
rodar por alg. vse za koga napraviti
rodar por la cabeza po glavi iti
rodar por el mundo prepotovati svet
echarlo todo a rodar vse k vragu poslati
rodar por tierra na tla pasti
bajar rodando skotaliti se nizdol
rodar en torno de vrteti se okrog
hacer rodar v tek spraviti, zagnati, sprožiti
la empresa fué a rodar podjetje je propadlo
echar a rodar la vergüenza izgubiti vsak sram
¡ruede la bola! naj gre, kot hoče! - rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se
rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
je rougis de lui sram me je zanj
je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici - schämen: sich schämen sramovati se; ich schäme mich sram me je; schäme dich! sram te bodi!; sich in Grund und Boden schämen vdreti/vdirati se v zemljo od sramu
- scorn2 [skɔ:n] prehodni glagol
prezirati, prezreti, zaničevati, zasmehovati, omalovaževati; s prezirom odbiti, ne se ponižati, smatrati pod častjo
I scorn to ask a favour sram me je (smatram pod častjo) prositi uslugo
he scorns lying (to lie, a lie) sram ga je, da bi lagal
neprehodni glagol
rogati se (at s.th. čemu)
norčevati se (iz česa) - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare