Franja

vál wave; (velik) billow

brez valov (miren) waveless
vál za válom, v zaporednih válovih wave after wave
válu podoben wavelike
gibanje válov undulation, wave motion
kopanje v válovih bathing in a bath with artificial waves
jezdec na válovih surf rider
butanje válov surf, breaking of waves
udarci válov pounding, crashing of waves
greben, vrh vála crest of a wave
vál mraza cold snap, cold spell
vál vročine heat wave, hot spell
igračka válov (figurativno) play of waves
vál ogorčenja a wave of indignation
vál stavk a wave of strikes
dolgi (srednji, kratki) válovi radio long (medium, short) waves
morski válovi billows pl
majhen vál ripple, wavelet
obalni vál breaker
dolg vál roller
válovi pl heavy seas pl
penasti válovi white horses pl, whitecaps, arhaično skipper's daughters pl
svetlobni válovi light waves pl
zvočni válovi sound waves pl
modulacijski vál wave of modulation
delati, gnati válove, dvigati se v válovih to rise in waves
válovi butajo ob skale the waves beat against the rocks
naravnati radio na določeni vál to tune in to a certain wavelength
dolžina vála radio wavelength
točno na válu radio on the beam

vál (-a) m

1. onda, ondata:
čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
morski val onda del mare, onda marina
rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
hrumenje valov boato, rombo delle onde

2. (valu podoben pojav) onda:
potresni val onda sismica
svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
udarni val onda d'urto

3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
val beguncev ondata di profughi
val krvi fiotto di sangue
val protestov ondata di proteste
val spominov marea di ricordi
val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate

4. (umetnostna smer) corrente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. najti smrt v valovih annegare
fiz. oddajati valove emettere onde
sprejemati valove ricevere, captare onde
elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
film. francoski novi val nouvelle vague

vek¹ [ó] moški spol (-a …)

1. das Zeitalter, die Zeit
atomski vek das Atomzeitalter ➞ → stari vek, srednji vek, novi vek ➞ → zemeljski stari vek …
figurativno das Jahrhundert
iz veka v vek durch die Jahrhunderte
za vekov veke in alle Ewigkeit/für alle Ewigkeit

2. das Weltalter, der Äon

vék century; age

stari vék antiquity, ancient times pl, the ancient world
srednji vék the Middle Ages pl
novi vék modern times pl, the modern world
na véke, za vse véke for ever and ever
na vékov veke for all eternity

vék âge moški spol , siècle moški spol , ère ženski spol , époque ženski spol , temps moški spol

novi vek temps modernes
srednji vek moyen âge
stari vek antiquité ženski spol
zlati vek le siècle (ali l'âge) d'or
na vekov veke dans les siècles des siècles

vék¹ (-a) m

1. evo, età, periodo:
zgodovinski, prazgodovinski veki età storiche, preistoriche
hist. novi, srednji, stari vek evo moderno, medio evo, evo antico
naš vek je vek tehnike il nostro è l'evo della tecnica

2. star. secolo:
pren. zlati vek secolo d'oro
rel. na vekov veke per i secoli dei secoli

vék siglo m

na vekov veke por los siglos de los siglos
novi (srednji, stari) vek Edad f Moderna (Media, Antigua)
stari vek antigüedad f
zlati vek siglo de oro (17. stoletje v španski literaturi)

vinski veščec moški spol živalstvo, zoologija der Weinschwärmer (mali Kleiner, srednji Mittlerer Weinschwärmer, Mittlerer Weinvogel)
veliki vinski veščec Großer Weinschwärmer

visok¹ [ô] (-a, -o) hoch (srednje mittelhoch, kot gora berghoch, pet metrov fünf Meter hoch, za moža mannshoch, seženj/več sežnjev klafterhoch, zelo turmhoch, haushoch); voda: -tief (za čevelj fußtief); Hoch- (bager s čelno žlico der Hochlöffelbagger, barok der Hochbarock, gozd der Hochwald, izkoristek die Hochausbeute, lesk der Hochglanz, pritisk, tlak der Hochdruck, razteg der Hochverzug, relief das Hochrelief, srednji vek das Hochmittelalter, start šport der Hochstart, sunek der Hochstoß, tisk der Hochdruck, divjad das Hochwild, frekvenca die Hochfrequenz, gotika die Hochgotik, hitrost die Hochgeschwindigkeit, kultura die Hochkultur, megla der Hochnebel, napetost die Hochspannung, nemščina das Hochdeutsch, omara der Hochschrank, renesansa die Hochrenaissance, romantika die Hochromantik, temperatura tehnika die Hochtemperatur, terasa geografija die Hochterrasse, voda das Hochwasser, lega medicina das Hochlagern, deblo agronomija in vrtnarstvo der Hochstamm, jadro das Hochsegel, plemstvo der Hochadel, pritličje das Hochparterre); hoch- (v visokih odmerkih hochdosiert, v visokih tonih hochtönig, z visokim robom hochrandig, z visokimi nogami hochbeinig, z visokim vreliščem hochsiedend, z visokimi odlikovanji hochdekoriert, z visokimi petami hochhackig, žariti pri visokih temperaturah hochglühen)
z visokim/visoko … hoch …
(plačo hoch bezahlt, dotacijo hoch dotiert)
z visokim številom vrtljajev tehnika hochtourig, vijak: schnelllaufend

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

vzhod² [ò] moški spol (-a …) geografija der Osten
vzhod in zahod Ost und West
Bližnji vzhod der Nahost, der Nahe Osten
Daljni vzhod der Fernost, der Ferne Osten
Srednji vzhod der Mittlere Osten
na vzhod nach Osten
na vzhodu im Osten
na Bližnji/Daljni vzhod nach Nahost/Fernost
na Bližnjem/Daljnem vzhodu in Nahost/Fernost
z Bližnjega/ Daljnega vzhoda nahöstlich/fernöstlich
od vzhoda proti zahodu ostwestlich
dialog med vzhodom in zahodom der Ost-West-Dialog
konflikt med vzhodom in zahodom der Ost-West-Konflikt
trgovina med vzhodom in zahodom der Ost-West-Handel
proti vzhodu ostwärts
obrniti proti vzhodu gradbeništvo, arhitektura osten
obrnjenost proti vzhodu die Ostung
z vzhoda aus dem Osten
trgovina z vzhodom der Osthandel

vzhòd east, East

sončni vzhòd sunrise
Daljni vzhòd Far East
Srednji vzhòd Middle East
Bližnji vzhòd Near East
na vzhòdu in the east
od vzhòda do zahoda from east to west
proti vzhòdu east, easterly, eastward(s)
biti obrnjen proti vzhòdu, gledati proti vzhòdu to look east
usmerjen proti vzhòdu eastward
od vzhòda, na vzhòd easterly

vzhòd orient moški spol , levant moški spol , est moški spol , (politika) Est moški spol ; (sonca) lever moški spol

na vzhodu à l'est
proti vzhodu vers l'est (ali l'orient)
Bližnji vzhod le Proche-Orient
Daljni vzhod l'Extrême-Orient
Srednji vzhod le Moyen-Orient

vzhòd (vzhóda) m

1. levata, il sorgere, lo spuntare (del sole)

2. oriente, Oriente, levante, est:
veter piha od vzhoda il vento soffia da est
usmeriti ladjo proti vzhodu dirigere la nave verso est
pravoslavni, slovanski vzhod l'Oriente ortodosso, slavo
geogr. Bližnji, Srednji vzhod Vicino, Medio Oriente
daljni vzhod Estremo Oriente
hist. države starega Vzhoda gli stati dell'Antico Oriente

vzhòd salida f (sonca del sol) ; Oriente m , Levante m ; astr, geogr Este m , este m

Bližnji vzhod el Próximo Oriente
Srednji vzhod el Oriente Medio
Daljni vzhod el Extremo (ali el Lejano) Oriente
proti vzhodu hacia el este
na vzhodu al este

zgodnj|i [ó] (-a, -e) früh; zeitig; frühzeitig; Früh- (barok das/der Frühbarock, človek der Frühmensch, kapitalizem der Frühkapitalismus, krompir die Frühkartoffel, posev die Frühaussaat, srednji vek das Frühmittelalter, češnja die Frühkirsche, diagnoza die Frühdiagnose, gotika die Frühgotik, invalidnost die Frühinvalidität, kultura die Frühkultur, pozeba/slana der Frühfrost, renesansa die Frührenaissance, romantika die Frühromantik, delo das Frühwerk, jabolko der Frühapfel, sadje das Frühobst); za letne čase: Früh-, Vor- (pomlad der Vorfrühling, poletje der Frühsommer, Vorsommer, jesen der Frühherbst, zima der Frühwinter)
v zgodnjem otroštvu frühkindlich

zgódnji précoce, prématuré, hâtif , (jutranji) matinal; de(s) début(s)

v zgonjem jutru au petit matin, de bon (ali grand) matin, tôt le matin
v njegovi zgodnji mladosti dans sa prime jeunesse
zgodnja smrt une mort prématurée
zgodnja zima un hiver précoce
zgodnje sadje fruits hâtifs
zgodnja antika la haute Antiquité
zgodnji srednji vek les débuts du Moyen âge, le haut Moyen âge
zgodnja pisateljeva dela les œuvres de(s) début(s) d'un écrivain

zgódnji (-a -e) adj.

1. mattiniero; primo; precoce, primaticcio, novello; prematuro:
zgodnje vstajanje alzata mattiniera
zgodnje sonce primo sole
zgodnje cvetenje fioritura precoce
zgodnji krompir patate novelle

2. primo, alto; proto-, paleo-:
zgodnji kapitalizem protocapitalismo; pejor. paleocapitalismo
zgodnji srednji vek alto Medioevo
zgodnja romantika protoromanticismo
rel. zgodnja maša messa mattutina
um. zgodnji barok, zgodnja gotika protobarocco, protogotico
agr. zgodnji pridelek primizia

žagar² moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija raca: der Säger (mali Zwergsäger, srednji Mittelsäger, veliki Gänsesäger)