Franja

Zadetki iskanja

  • modificabile agg. spremenljiv
  • mouvant, e [muvɑ̃, t] adjectif premičen; gonilen; premikajoč se, v gibanju (tla); spremenljiv, nestabilen

    force féminin mouvante gonilna sila (tudi figuré)
    sables masculin pluriel mouvants ugrezljiv sipni pesek, svižec
    situation féminin mouvante nestabilen položaj
    bâtir sur un terrain mouvant (figuré) graditi na nesolidnih tleh (ki se vdajajo)
    avancer en terrain mouvant spustiti se na področje, ki nam je malo znano in kjer lahko vsak hip naredimo usodno napako
  • mudable, mudadizo spremenljiv, nestalen, nestanoviten, omahljiv
  • multi-plex -icis, abl. -plicī, gen. pl. -plicium, n. pl. -plicia in -plica: Gell. (multus in plicāre) iz mnogih enakih delov sestoječ, večdelen, razčlenjen, večkraten, raznovrsten, raznolik, raznoter, raznovrsten, mnogovrsten, najrazličnejši, mnogoter(en)

    1.
    a) ki ima veliko prostorov (hodnikov, ovinkov, zavojev, vijug, gub), večprostorski, ovinkast, večkrat se ovijajoč, zavit, zapleten, prepleten: domus O. (o labirintu), Sen. tr. (o neki palači), loci spatium Lucr., alvus m. et tortuosa Ci., fistula Cels., vitis serpens multiplici lapsu Ci., ille (sc. draco) multiplici nexu alas (sc. aquilae) ligat Plin.
    b) iz mnogih skladov (plasti, slojev, nasadov, delov), večplasten, večslojen, večdelen, večkratno položen (postavljen) drug na drugega: lorica V., thorax multiplicis auri Sil. iz večžičnega zlata ali iz zlatih ploščic, večkrat položenih eno na drugo, linum Sil., tunicae multiplici membranā Plin., cortex multiplex tunicis, ut tiliae; quibusdam simplex, ut fico Plin.
    c) raznovrsten, obilen, sestavljen iz več delov: longe multiplici constructae sunt dape mensae Cat.
    d) iz mnogih delov, oddelkov, rodov idr. sestoječ, številen, mnog, večkraten, raznovrsten, močan: praesidium Auct. b. Alx., natio Mel. močno razrasel, quae multiplices fetūs procreant Ci. (naspr. quae pauca gignunt), multiplicia folia (naspr. unum folium) habere Plin., ad multiplices consulatus triumphare … avehi Vell.; pesn. multiplex proavis Sil. ki ima veliko plemenitih prednikov; kot korelativni števnik (kakor duplex nam. duplus) mnogokraten, večkrat tolikšen, mnogokrat večji: m. clades utrimque facta L., multiplices fuisse ementiebantur merces L., multiplex quam pro numero damnum est L.; subst. multiplex -icis, n večkratnost: si multiplex … accipiat L.

    2. metaf.
    a) večdelen, zapleten: propositio, causa Q.
    b) mnogoličen, mnogovrsten, raznovrsten, raznoter, raznolik, različen, mnogoteren, mnogostranski, najrazličnejši, obilen, bogat, obsežen: Q., Vell., Suet., aerumna Pl., exspectatio, cura Cu., curae Cat., bellum L., disciplina, orationis genus Ci., verborum … multiplices potestates Corn. mnogopomenski, večpomenski pomeni, Plato, qui varius et multiplex et copiosus fuit Ci. mnogostranski, multiplices naturae Ci. ep. težko doumljive.
    c) svoje mišljenje spreminjajoč, spremenljiv, nestanoviten, nestalen: animus, natura Ci., m. et tortuosum ingenium Ci. Adv. multipliciter mnogovrstno, raznovrstno, mnogotero, raznotero, raznoliko: S. fr., Q., Gell.
  • mutabile agg.

    1. spremenljiv

    2. ekst. nestalen
  • mūtābilis -e (mūtāre) spremenljiv, nestanoviten: omne corpus mutabile est Ci., ea forma rei publicae m. est Ci., varium et mutabile semper femina V., mutabilis vulgi animus L., pectus O. vodljivo, poslušno, quid … mutabilius? Val. Max. Adv. mūtābiliter: mutabiliter avet Varr. ap. Non.
  • mutable [mjú:təbl] pridevnik (mutably prislov)
    spremenljiv
    figurativno omahljiv, nestalen
  • mutable [mütabl] adjectif spremenljiv; dovzeten, dostopen za spremembe
  • mutable spremenljiv
  • mutevole agg.

    1. spremenljiv

    2. pren. nestalen
  • permūtābilis -e (permūtāre) spremenljiv, nestanoviten: adeo permutabiles et irasci faciles, ut … Amm.
  • per-volāticus 3 (per in volāticus) okrog letajoč, begajoč, bloden, bežen, nestanoviten, nestalen, spremenljiv: vis vaga et pervolatica Tert.
  • pomjèrljiv -a -o (ijek.), pomèrljiv -a -o (ek.)
    1. premakljiv
    2. spremenljiv
  • pretvòrljiv -a -o spremenljiv; -ōst ž spremenljivost
  • promjènljiv -a -o (ijek.), promènljiv -a -o (ek.)
    1. spremenljiv: -o vrijeme; -a količina; ratna sreća je -a; raditi -om srećom
    2. zamenljiv: promjenljiv zlatnik
    3. sklonljiv: -e imenice, riječi
  • protean [proutí:ən, próutiən] pridevnik
    figurativno spremenljiv, mnogostranski; kot Protej, protejski
    zoologija kot ameba

    zoologija protean animalcule ameba, menjačica
  • re-, révisable [rə, revizabl] adjectif zmožen revizije; zmožen spremembe, spremenljiv
  • reducible [ridjú:sibl] pridevnik
    skrčljiv, ki se da zmanjšati, zreducirati (to na)
    spremenljiv (to, into v)
  • regelbar kar se da regulirati; Technik spremenljiv, nastavljiv
  • riformabile agg. spremenljiv; izboljšljiv; obnovljiv