Franja

гарцевать dirjati okoli na konju, spretno jahati, postavljati se na konju

джигитовать spretno jahati

джигитовка f spretno jahanje; kozaška jahalna igra

изловчиться spretno izrabiti ugoden trenutek, spretno kaj napraviti, izuriti se

ловчить spretno se izogibati težavam

отхватывать, отхватить odsek(ov)ati, odrez(ov)ati, odtrgati; (u)grabiti, ujeti; spretno izvesti, oddrdrati

прогарцевать ponosno, spretno prijahati mimo

сплавлять, сплавить

1. (s)plaviti (les); (vulg.) spretno koga izriniti, znebiti se koga;

2. stapljati, stopiti (kovine)

abilità f sposobnost, zmožnost, spretnost, okretnost:
se la cavò con abilità spretno se je izvlekel, izmazal

acierto moški spol zadetje (cilja), pogoditev; uspeh

con acierto spretno

adresse [adrɛs] féminin

1. naslov; nagovor; spomenica, slovesno pismo, poslanica; svečana kolektivna voščilnica

2. spretnost, ročnost

livre masculin d'adresse adresar (v Belgiji)
à l'adresse na naslov, namenjen
c'est à votre adresse to velja vam, to meri, leti na vas
recevoir une adresse de félicitations prejeti poslanico s čestitkami
tour masculin d'adresse umetnija (akrobata, čarodeja)
avec adresse spretno, figuré diplomatsko, zvijačno

adroit, e [adrwa, t] adjectif spreten, ročen; figuré prožen, prebrisan, iznajdljiv, zvit

négociant masculin adroit prebrisan, spreten trgovec
tireur masculin adroit spreten strelec
être adroit de ses mains biti spretnih rok
mener une politique adroite voditi spretno, prožno politiko
d'un geste adroit s spretno kretnjo

akrobat samostalnik
1. (o izvajanju akrobatskih trikov) ▸ akrobataŽonglerji žonglirajo z neverjetno spretnostjo, akrobati izvajajo salte in premete. ▸ A zsonglőrök hihetetlen ügyességgel trükköznek, az akrobaták szaltókat és bukfenceket mutatnak be.
Povezane iztočnice: letalski akrobat

2. (o fizični spretnosti) ▸ akrobata
Vsi ti dirkači so pravi akrobati za volanom. ▸ Ezek a versenyzők igazi akrobaták a kormány mögött.
Te opice so izredni akrobati, ki lahko skačejo do 9 m daleč. ▸ Ezek a majmok kiváló akrobaták, akár 9 m messzire tudnak ugrani.

3. (o mentalni spretnosti) ▸ akrobata
Lewis Carroll je že v zgodnjih letih kazal nagnjenje k besedni igri in bil pravi besedni akrobat. ▸ Lewis Carrol már fiatal éveiben is hajlamot mutatótt a szójátékokra, és igazi szóakrobata volt.
Funkcija predsednika je še najbolj podobna političnemu akrobatu, ki mora spretno manevrirati med svojimi omejenimi pooblastili in velikimi pričakovanji javnosti. ▸ Az elnöki tisztség még leginkább a politikai akrobata szerepköréhez hasonlít, akinek ügyesen kell manővereznie felhatalmazásának korlátozásai és a magas társadalmi elvárások között.

4. neformalno (akrobatsko letalo) ▸ műrepülőgép

anfangen^*

1. (beginnen) začeti, začenjati (intransitiv se)

2. (zustande bringen) uspeti (wie hast du das angefangen kako ti je uspelo), (anstellen) narediti, početi, etwas geschickt/schlau anfangen spretno, prebrisano se česa lotiti; etwas anfangen können mit potrebovati, prav priti (X mi pride prav); nichts anfangen können mit : ich kann damit nichts anfangen ne vem, kaj naj bi s tem (počel)

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

basteln (za zabavo/spretno izdelovati (iz veselja) stvari iz lesa, papirja, blaga itd., lepiti, plesti, sestavljati itd.); figurativ an etwas basteln packati, skupaj spravljati

canard [kanar] masculin racman, raca; figuré izmišljotina, (časopisna) raca, familier časopis; v pijači namočen košček sladkorja; musique napačna nota; familier staro kljuse (konj), mrha

canard sauvage divja raca
froid masculin de canard hud, oster mraz
mare féminin aux canards račja mlaka
mouillé, trempé comme un canard moker ko miš
lancer des canards (figuré) objaviti časopisne race
marcher comme un canard racati
plonger comme un canard dobro se potapljati, figuré spretno se izmuzniti, jo popihati
j'ai lu ça dans mon canard to sem bral v svojem časopisu

capa ženski spol (brezrokaven) moški plašč; pelerina; (zemeljska) plast; smetana; sloj (rude); odeja

capa de azúcar sladkorni poliv
capa de ladrones prikrivalec (skrivač) tatov
capa pluvial pluvial, mašna obleka
capa de yeso sloj krede
comedia de capa y espada gledališka viteška igra
con capa de amigo pod pretvezo prijateljstva
de so capa skrivaj, kradoma
gente de capa negra premožni ljudje
gente de capa parda deželani, kmetje
andar (ir) de capa caída propasti, obubožati, na ugledu izgubiti
dar la capa dati vse do srajce
no dejarse cortar la capa ne poznati šale, ne si dovoliti šal
echar la capa al toro komu pomagati pri težavnem poslu
estarse a la capa prežati na ugodno priliko
parecerse a la capa de estudiante biti zelo ponošen (obleka)
pasear la capa pohajkovati, sprehajati se
poner la capa como viniere el viento obračati plašč po vetru
sacar la capa spretno se izvleči iz zadrege
es de capa y espada je lahko (preprosto)
tirar a uno de la capa komu dati skriven migljaj
la capa todo lo tapa širok plašč vse zakrije

čer [é] ženski spol (-i …) die Klippe
rob čeri der Klippenrand
podvodna čer blinde Klippe
izogniti se čerem Klippen umschiffen
figurativno spretno se izogniti/izogibati čerem alle Klippen geschickt umgehen
razbiti se ob čereh an den Klippen zerschellen
nasesti na čer auf eine Klippe auflaufen
krmariti med čermi durch die Klippen steuern
brez čeri klippenlos
poln čeri klipprig, klippenreich
čer v reki ki štrli iz vode ob suši: geografija der Hungerstein

dedo moški spol prst (na roki, nogi); dolžinska mera (1/12 dlani); kanček, nekoliko

dedo anular prstanec
dedo del corazón, dedo cordial, dedo medio, dedo mayor sredinec
dedo gordo, dedo pulgar palec
dedo índice kazalec
dedo meñique, dedo auricular mezinec
atar bien su dedo dobro ukreniti
a ese se le mete el dedo en la boca ni tako neumen, kot je videti
poner el dedo en la llaga dotakniti se bolečega (občutljivega) mesta
señalar a uno con el dedo s prstom na koga pokazati; osramotiti koga
comerse los dedos (por) želeti si kaj; sline cediti po čem
contar por los dedos na prste sešteti
(a) dos dedos (de) čisto blizu
meter a uno los dedos koga spretno izpraševati
meter a uno los dedos por los ojos komu peska v oči nasuti
morderse los dedos gristi se od jeze
poner a uno los cinco dedos en la cara krepko klofuto komu prisoliti
tener a. en la punta de los dedos, saber a. por los dedos imeti kaj v mezincu; iz rokava stresti
tener sus cinco dedos en la mano z vsakim se lahko poskusiti
no tener dos dedos de frente bedast biti
no se ven dos dedos de la mano tema je ko v rogu