Franja

spancel [spænsl]

1. samostalnik
arhaično spona za noge (za žival)

2. prehodni glagol
povezati z vrvjo

záponjač zápōnjča m jagnjetu odrezana noga, ki rabi kot spona za razparani trebuh, ko se jagnje peče

Zughaken, der, Eisenbahn, Technik vlečni kavelj; beim Wagen: spona vprežnice

krovn|i² (-a, -o) Deck- (sloj die Deckschicht, živalstvo, zoologija kost der Deckknochen, luska die Deckschuppe, gradbeništvo, arhitektura spona der Deckbalken, plošča die Deckplatte, živalstvo, zoologija pero die Deckfeder, steklo das Deckglas, tkivo das Deckgewebe)

lien [ljɛ̃] masculin vez; zveza; (figuré)

liens pluriel vezi, okovi
lien conjugal zakonska vez
lien du sang krvno sorodstvo
lien de la parenté sorodstvena vez
briser, rompre ses liens (figuré) razbiti okove
lien d'assemblage skoba, spona

līgneus 3 (līgnum)

1. lesén: cultelli Vitr., catillus Val. Max., alveolus Ph., lectus Sen. ph. idr., custodia (spona za noge) Pl., materia, ponticulus Ci., turres C., columna L., simulacra deorum O., deus Tib., supellex Plin.; metaf.: salus Pl. na leseno tablo pisan.

2. metaf.
a) lesén = pust, suh, suhoparen, trd: dorcas Lucr. (o neki deklici), coniux Cat.
b) lesenast, lesnat, olesenel: putamen, semen Plin.

páluben (-bna -o) adj. navt. di, del ponte; di, della coperta:
palubna spona baglio
palubni obroč spina

pasn|i (-a, -o) Gürtel- (trak der Gürtelbund, spona die Gürtelscheibe, zaponka die Gürtelschnalle)
pasni jermen der Leibriemen

spônčica ž manjš. od spona

vez¹ [é] ženski spol (-i …) (vrv, spona) die Fessel, das Band; šport smuči: die Bindung (varnostna Sicherheitsbindung)
del vezi das Bindungslement
vezi množina in zamašena usta: die Knebelung
šport die Kabelbindung

vinciō -īre, vinxī, vinctum (razširjen iz kor. *u̯ei- v glag. viēre; prim. skr. viśam zanka, spona, vrv, vi-vyákti obsega, oklepa, lat. vinc(u)lum, vicia)

1. zvezati (zvezovati), zavezati (zavezovati), povezati (povezovati), spe(nja)ti, ovi(ja)ti: Pr., Tib., Col., Q. idr., aliquem catenis vincire Pl., L., O., Vell., catenā vinctus S., catenis vinctus C., aureis conpedibus Dareum vinciunt Cu., Dareus … aureis compedibus catenisque … vincitur Iust., aliquem nervo aut compedibus vincire Gell., cum apparitor verecundia maiestatis Postumi laxe vinciret L., manus post tergum L. ali post terga V., pedes fasciis Ci., alte suras vincire cothurno V. povezovati, anule, formosae vincture digitum puellae O. ki boš oklepal, virgo vincto pectore Ter. prežetih prsi, tempora floribus vincire H., verbenā tempora (gr. acc.) vincti V., colla … boum vinctorum cornua (gr. acc.) vittis O., vincitur vitibus ulmus O.

2. occ. koga zvezati = dati (dajati) v spone, dati (dajati) v okove, vkleniti (vklepati), vkovati, okovati, nadeti komu verige, starejše spotati koga (naspr. resolvere): aliquem adservare vinctum Pl., Ter., Plin. iun., facinus est vincire civem Romanum Ci., vinctos (ujetnike) solvere Ci., vinctus traditur S., liberi parentes alant aut vinciantur Q., corpus vinctum (naspr. liberum) Sen. ph., ut me vinciret T.; pesn. pren.: vi Veneris vinctus Pl., somno vincti L. v sponah spanja = trdo speči, somno vincta iacebas O., mentem multo vincire Lyaeo (= vino) Pr., me retinent vinctum vincla puellae Pr., freta glacie vincta O. v led vkovano morje.

3. metaf.
a) koga vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati), naložiti (nalagati) komu dolžnost, zadolžiti (zadolževati) koga: Iovis nomine vincta testimoniorum fides Ci., esse tuam vinctam numine teste fidem O., vincire animum alienis donis, spadonis animum stupro, aliquem pacto matrimonio (ali po drugih matrimonii) T.
b) utrditi (utrjati, utrjevati), (za)varovati, zaščititi: loca praesidiis Ci. ep., ubi non certo vincitur foedere lectus Pr.
c) s čarovno močjo zavezati (zavezovati), (za)čarati, (o)bajati, očarati: hostiles linguas inimicaque vinximus ora O.
d) omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati): lege vincta Thalia O., omnia, quae dilapsa fluxerunt; severis legibus vincienda sunt Ci., si turpissime se illa pars animi geret, vinciatur Ci., hanc belluam vinctam auspiciis solvit subito consul Ci., vitis (= vino) vinctura linguam (sc. ebrietate) V. ki bo oviralo.
e) kot ret.t.t. (o nevezanem in vezanem govoru) (z)vezati, stisniti (stiskati) v kaj: verba, sententias Ci., membra orationis sunt numeris vincienda Ci., alterum poëma est nimis vinctum Ci., prosa, oratio vincta Q. umerjen.

vprežnic|a [é] ženski spol (-e …) der Strang
spona vprežnice der Zughaken

ἁρμονία, ion. -ίη (ἁρμόζω) 1. a) zveza, sklep, sklad, stik; b) spona, vezilo. 2. pogodba, zveza, ἐπίσκοπος ἁρμονιάων. 3. pravo razmerje, sorazmerje, skladnost. 4. soglasje, blagoglasje, harmonija, skladba, pesem.

βλῆτρον, τό ep. obroč, železna spona.

δέσμωμα, ατος, τό (δεσμόω) poet. spona, veriga.

πέδη, ἡ veriga, spona; pl. okovi (posebno na nogah), nožna veriga; Sof. O. T.: jermeni v prebodenih nogah, πεδέων ζεῦγος dvojica spon.

ποδ-άγρα, ἡ spona (zanka) za noge.

πόρπη, ἡ ep. spona, zapona, zaponka.

συμβολή, ἡ (συμ-βάλλω) 1. a) sestajanje, srečanje, spajanje, sprejem, spopad, spor, naskakovanje, bitka, napad; b) premislek, preudarek. 2. a) člen, sklep, stik, spona, zaponka; b) (pl.) prispevek, donesek (v denarju).

σύν-δεσμος, ὁ (δεσμός) [pl. σύνδεσμοι in σύνδεσμα] 1. vez, vezilo, obveza, zveza NT. 2. spletek, vpletek. 3. vezi, spona.