Franja

spomeník monument; memorial

nagrobni spomeník tombstone
zaščita starih spomeníkov preservation of ancient monuments
varstvo spomeníkov care and preservation of monuments (ali works of art)
odkriti spomeník to unveil a monument
postaviti spomeník to erect (ali to raise) a monument
spomeník postavljen v spomin... a monument erected (ali raised) to the memory of...

spomni|ti se² [ô] (-m se) (obuditi spomin) (jemandes/einer Sache) gedenken, (počastiti) (jemanden) würdigen

stvar¹ ženski spol (-i …) die Sache (tudi filozofija), das Ding, der Gegenstand
stvari množina Sachen, Gegenstände, das Zeug
najdena stvar die Fundsache, der Fund
poslana stvar die Einsendung
v zakup vzeta stvar der Pachtgegenstand
zastavljena stvar Pfandsache
zelo/preveč draga stvar die Kostspieligkeit
škoda na stvareh der Sachschaden
pomoč/dajatev v stvareh die Sachleistung
stvari v splošni rabi množina das Gemeingut
poletne/zimske stvari (oblačila ipd.) Sommersachen množina Wintersachen
posestnik zastavljene stvari der Pfandbesitzer
poškodovanje stvari die Sachbeschädigung
prodaja zastavljene stvari der Pfandverkauf
seznam stvari das Sachverzeichnis
spomin za stvari das Sachgedächtnis
uživanje stvari pravo der [Fruchtgenuß] Fruchtgenuss
volilo generičnih stvari das Gattungsvermächtnis
zavarovanje stvari die Sachversicherung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung

stvarn|i (-a, -o) Sach- (spomin das Sachgedächtnis, argument das Sachargument, kapital das Sachkapital, katalog der Sachkatalog, pojem der Sachbegriff, stroški množina der Sachaufwand, vložek die Sacheinlage, diskusija die Sachdiskussion, izjava die Sachaussage, procesna legitimacija die Sachbefugnis, vrednost der Sachwert, kazalo das Sachverzeichnis, das Sachregister, der Sachindex)
stvarno kritje dingliche Sicherheit
stvarno pravo Sachenrecht
| ➞ → dejanski

svéž (-a -e) adj.

1. fresco:
svež kruh pane fresco
sveža hrana cibi freschi
sveža jajca uova fresche
sveže ribe pesce fresco

2. pren. fresco, recente, caldo:
sveže novice notizie recenti, calde

3. pren. fresco, nuovo:
sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove

4. (hladen) fresco, freddo:
svež veter vento freddo
sveža jutra mattinate fresche

5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
dovajati svež zrak portare aria fresca
obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
ekst. sveža novica primizie

svežíti (-ím) imperf. ➞ osvežiti

1. rinfrescare (tudi ekst.):
svežiti ozračje rinfrescare l'aria
svežiti spomin rinfrescare la memoria

2. pren. ravvivare:
svežiti barve ravvivare i colori

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

številk|a¹ ženski spol (-e …)

1. (cifra) die Ziffer (matična občana Personenkennziffer, označevalna/karakteristična Kennziffer, svetleča Leuchtziffer)
arabska številka arabische Ziffer
rimska številka römische Ziffer

2. die Zahl (bančna Bankleitzahl, dodatna Zusatzzahl, karakteristična kemija Wertigkeitszahl, orientacijska Richtzahl, poštna Postleitzahl, PLZ, strani Seitenzahl, v lotu Lottozahl)
številke množina Zahlen množina, das Zahlenmaterial
rdeče številke rote Zahlen
številke prodaje Verkaufszahlen množina
kombinacija številk die Zahlenkombination
stolpec številk die Zahlenkolonne
navajanje številk Zahlenangaben množina
navesti številke za Zahlen angeben für, (etwas) beziffern
brez številke ohne Zahl
v številkah in Zahlen
proizvodnja v številkah Produktionszahlen množina
spomin za številke das Zahlengedächtnis

3. hišna, časopisa, revije, garderobna: die Nummer (dvojna Doppelnummer, garderobna Garderobennummer, hišna Hausnummer, katastrska Katasternummer, ničta/poskusna - časopisa ipd. Null-Nummer, nivojska Stufennummer, posamezna Einzelnummer, posebna Sondernummer, poskusna Probenummer, parcele Grundstücksnummer, partije Partienummer, perona Bahnsteignummer, računa Kontonummer, razpoznavna [Kennummer] Kennnummer, registracijska Fahrzeugnummer, registrska Registriernummer, sejemska Messenummer, serijska Seriennummer, skupna/zbirna Sammelnummer, sobe Zimmernummer, srečke Losnummer, štartna šport Startnummer, tajna Geheimnummer, telefonska Rufnummer, Telefonnummer, za klic v sili Notrufnummer, tovarniška/serijska Fabriknummer, Werknummer, vlaka Zugnummer)
tekoča številka laufende Nummer (kratica : lfd. Nr.)

tóčen precise, accurate, correct, punctual; exact

tóčen čas the correct (ali the right) time
tóčen kot ura as regular as clockwork
moj brat je tóčen plačnik my brother pays up promptly (ali is very prompt in his payments)
tóčen spomin exact memory
tóčno prislov precisely, punctually, exactly, in due time, in (ali on, to) time, at the right time
na sekundo tóčen to the second, on the dot
tóčen ob osmih at 8 o'clock sharp, on the stroke of eight
koncert se je začel tóčen ob 9. uri the concert began at 9 o'clock sharp

trájen (-jna -o) adj.

1. durevole, duraturo, stabile, perenne, definitivo:
trajna last possesso duraturo
trajna rešitev problema soluzione definitiva del problema
trajna naselitev insediamento stabile
ekon. trajne dobrine beni durevoli
v trajen spomin a perenne memoria
kozm. trajna ondulacija permanente

2. persistente, continuativo; resistente:
trajni materiali materiali resistenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. trajna deformacija deformazione permanente
jur. trajna zguba pravic perdita perenne dei diritti
bot. trajna rastlina pianta perenne
geogr. trajna snežišča nevi perenni
lingv. trajni glagol verbo durativo
fiz. trajni magnet magnete permanente
trg. trajni nalog ordine permanente

tŕpek (-pka -o) adj.

1. aspro, acre, agro:
trpek vonj odore, profumo aspro
trpko grozdje uva agra

2. pren. amaro, agro:
trpek spomin ricordo amaro
trpko doživetje esperienza amara

ubógati (-am) imperf., perf.

1. ubbidire, obbedire; ascoltare:
ubogati ukaz ubbidire all'ordine
ubogati starše ubbidire i genitori
slepo ubogati ubbidire ciecamente
pren. ubogati pamet, razum ascoltare la voce della ragione

2. pren. rispondere; ubbidire; servire:
komande na letalu ne ubogajo i comandi dell'aereo non rispondono
oči ga ne ubogajo več non ci vede più
spomin ga še uboga la memoria gli funziona ancora, ha ancora una buona memoria

umrl|i moški spol (-ega …) der Verstorbene
maša za umrle/umrlega die Totenmesse
spomin na umrle das Totengedenken
izplačilo svojcu umrlega pravo die Hinterbliebenenleistung
svojec umrlega der / die Hinterbliebene
bedenje pri umrlem die Totenwache
daritev umrlemu/umrlim das Totenopfer
pogostitev v čast umrlemu das Totenmahl
pravo pred zapustnikom umrli dedič der Vorverstorbene
umrli v prometni nezgodi der / die Verkehrstote
matična knjiga umrlih das Sterbebuch
nedelja spomina umrlih der Totensonntag
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

ure|zati se [é] (-žem)

1. sich schneiden
urezati se v spomin sich ins Gedächtnis graben

2. figurativno sich irren, fehlkalkulieren

úriti (-im)

A) imperf. istruire, esercitare, ammaestrare, addestrare, allenare:
uriti spomin allenare la memoria
uriti v ravnanju z orožjem addestrare nell'uso delle armi
uriti žival dressare un animale

B) úriti se (-im se) imperf. refl. esercitarsi, allenarsi, addestrarsi; imparare:
uriti se v francoščini imparare il francese

C) úriti si (-im si) imperf. refl. addestrare, allenare, esercitare:
uriti si spomin esercitare la memoria

usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.

váditi (-im)

A) imperf. tr.

1.

1. tr. esercitare, addestrare, allenare, provare:
vaditi gibe allenare i movimenti

2. tr. ammaestrare, addestrare, allenare:
vaditi psa addestrare il cane
vaditi spomin allenare la memoria

B) váditi se (-im se), váditi (-im) imperf. refl., imperf. intr. esercitarsi, allenarsi; provare, tenere le prove:
vaditi se v plavanju esercitarsi al nuoto
vaditi v dvorani tenere le prove in sala

vara|ti (-m) prevarati

1. namerno: betrügen, pri kartah, igri: mogeln; (jemanden) hinters Licht führen; glede česa (jemandem etwas) vormachen

2. videz, čuti: trügen; čuti, spomin: täuschen
spomin vara das Gedächtnis täuscht
videz vara der Schein trügt

várati (-am)

A) imperf.

1. tradire, ingannare:
videz vara l'apparenza inganna
če me spomin ne vara se la memoria non mi tradisce
varati zakonca tradire il coniuge

2. star. (goljufati pri igri) barare

B) várati se (-am se) imperf. refl.

1. ingannarsi, illudersi:
varati se v ljubezni illudersi in amore

2. (motiti se) sbagliare

vizuálen visuel

vizualno polje champ visuel
vizualni spomin mémoire visuelle