Franja

virīlis -e, adv. virīliter (vir)

1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.

2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.

3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.

4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.

vomis -eris, m (Ca., V., Col., Arn.) in vomer, vomeris, m (iz *u̯ogu̯hsmis; prim. gr. ὀφνίς lemež = stvnem. waganso = nem. (bavarsko) der Wagensun, lit. vãgis zagozda, zatič, kriv žebelj)

1. lemež, ralo: Cat., Tib., Plin., Amm. idr., cuius (sc. aratri) … vomere portam Capuae paene perstrinxisti Ci., sulco attritus vomer V., vomer aduncus O., terram exercere vomere Hier., exiguis vomeribus … terram subigere Col.; sinekdoha plug, (o)ralo: ut … insolito premeres vomere colla boum O.; meton. oranje: fessi vomere tauri H.

2. pren.
a) moško spolovilo: Lucr. (4, 1273).
b) pisalo, črtalnik: Atta ap. Isid.

vulva f anat. vulva, zunanje žensko spolovilo

vulva ženski spol vulva, žensko (zunanje) spolovilo

caper -prī, m (gr. κάπρος s pomenom „veper“; prim. umbr. kabru = lat. caprum [acc. sg.] moško spolovilo)

1. kozel: Varr. ap. Gell., O., Plin., Mart. idr., vir gregis ipse caper V., voveram... album Libero caprum H. (ker je škodoval vinskim trtam, so ga darovali Bakhu).

2. met. po kozlu zaudarjajoči vonj potu izpod pazduhe: Cat., ne trux caper iret in alas O. (prim. hircus).

genitál -ă (-i, -e) adj. genitalen, spolen
□ organ genital spolni organ, spolovilo

genitale

A) agg. spolen, genitalen:
organo genitale spolovilo

B) m (zlasti v pl.) spolovila, genitalije

īle -is, n: Serv. ali īleum -eī, n: Cat. (pri katerem bero drugi gen. ilis v pomenu spolovila) ali īlium -iī, n: Marc. (najbrž sor. z gr. ἴλια žensko spolovilo, sor. z gr. ἰξύς lakotnica) lakotnica: dat. sg. ilio v besedni igri z Ilio (Īlion -iī): Poeta ap. Serv. Ker ima vsak človek in vsaka večja žival dve lakotnici, se je beseda večinoma rabila v pl. īlia -ium (= -ōrum od subst. īlium), n

1. lakotnici, lakotnice, trebuh ali del trebuha od spodnjih reber do spolovila (do bokov): Cels., Ap., Cael., imaque longo ilia singultu tendere V. ali longis singultibus ilia pulsare V. ali ilia ducere H. ali ilia trahere Plin. (globoko dihajoč) sopihati, rumpantur ut ilia Codro V. da naj mu trebuh poči, equis … ilia suffodere L., substricta gerens … ilia Ladon O., risu dissolvere ilia sua Petr. razsmejati se, vitia ilium Plin.; pl. v edninskem pomenu: in ima ilia gladium demittere O.

2. pesn.
a) čreva, drobovje, trebuh, želodec: dura messorum ilia (ker prenesejo česen) H.; o živalih: Iuv., Mart., ingustata ilia rhombi (kot slaščica) H., rostro trahit ilia vultur O.
b) metaf. trebuh kake posode: Iuvenc.

ithyphallus -ī, m (gr. ἰϑύφαλλος) itifal = (kos lesa, ki predstavlja) pokonci stoječe spolovilo Bakhovega sina Priapa, ki so ga po starem običaju nosili pri nekaterih Bakhovih svečanostih pred slovesnim sprevodom, pri čemer so prepevali pesmi po posebnem ritmu: Arn.; od tod meton. = Priap: Col. (poet.). — Od tod adj. ithyphallicus 3 (gr. ἰϑυφαλλικός) itifalski: carmen Serv.

menudo majhen, majcen; nepomemben: droben; malenkosten, neznaten

dinero menudo drobiž (denar)
ganado menudo drobnica
labor menuda filangransko delo
gente menuda otročad
a menudo često
por menudo obširno, natančno
menudo m Am moško spolovilo
menudos pl drob(ovina) in noge zaklane živine; drobovina perutnine; drobiž (denar)

miembro moški spol člen, član, ud

miembro (viril) moško spolovilo

môški d'homme, masculin, mâle, viril, énergique ; (mož, moška oseba) homme moški spol

mlad moški jeune homme moški spol
stranišče za moške (W.C. moški spol množine pour) hommes
moška doba âge moški spol adulte (ali viril), virilité ženski spol, force ženski spol de l'âge
moška rima rime ženski spol masculine
moški spol sexe moški spol masculin, gramatikalno genre moški spol masculin
moški spolni ud, moško spolovilo membre viril, verge ženski spol, pénis moški spol

órgano moški spol organ; orodje; glas; orgle; zastopnik; govorilo

órgano de Berbería, órgano de manubrio lajna
órgano sexual spolovilo
tocar el órgano igrati na orgle

salapūtium (salaputtium) -iī, n (beseda nedognanega izvora in dvomljivega pomena, morda sor. s salapitta; potem bi salaputium pomenilo „trobentaček“, kar bi bila šalj. oznaka za majhnega govornika z močnim glasom; drugi besedo izpeljujejo iz salāx in *pūtium = penis (prim. prae-pūtium, ki je sor. s puer, pūbēs), salaputium torej = pohotno moško spolovilo (kot psovka moškemu), domnevno navezujoč besedo na pūtus fant, fantič) majhen mož, možic(elj), možiček: si magni, salaputium disertum CAT.

sex [seks]

1. samostalnik
(prirodni) spol; rod, moški, ženske

the fair (gentle, weaker, softer) sex nežni spol, ženske
the sex hudomušno ženske
the sterner (stronger) sex moški spol, moški; spolna privlačnost, seksipil; spolnost, erotičnost, seksus, spolni nagon, spolno življenje

2. pridevnik
spolen, seksualen

sex cell spolna celica
sex education spolna vzgoja
sex hygiene spolna higiena
sex life spolno življenje
sex organ spolovilo

3. prehodni glagol
določiti spol

to sex a skeleton določiti spol okostnjaku

sram² moški spol (-a, ni množine) anatomija die Schamgegend, die Scham; (spolovilo) Schamteile množina

sramnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ szeméremcsont
Medenično dno so mišice, ki potekajo od sramnice spredaj do trtice zadaj. ▸ A medencefenéket a szeméremcsonttól a farkcsont felé húzódó izmok alkotják.
Sopomenke: dimeljnica, sramna kost

2. veterina (spolovilo) približek prevedka ▸ nemi szervNekaj dni pred abortusom otečeta vime in sramnica, pojavi pa se tudi vaginalni izcedek. ▸ Abortusz előtt néhány nappal megduzzadnak az emlők és a nemi szerv, és vaginális váladék is jelentkezik.

viril moški

miembro viril moško spolovilo
edad, fuerza viril moška doba, moč

vulva samostalnik
anatomija (žensko spolovilo) ▸ vulva

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto